thumb|right|200px|Glavna vrata Univerze na Krakowskih Przedmieściah (2019)

Univerza v Varšavi (, ) je javna raziskovalna univerza v Varšavi na Poljskem. Ustanovila jo je Vladna komisija za veroizpovedi in javno prosveto 19. novembra 1816. Je največja visokošolska ustanova v državi, ki ponuja 37 različnih študijskih področij ter 100 specializacij v humanistiki, tehniki in naravoslovju.

Univerzo v Varšavi sestavlja 126 zgradb in izobraževalnih kompleksov z več kot 18 fakultetami: biologijo, kemijo, novinarstvom in političnim znanostim, filozofijo in sociologijo, fiziko, geografijo in regionalnimi študijami, geologijo, zgodovino, uporabnim jezikoslovjem in filologijo, poljščino, pedagogiko, ekonomijo, pravom in javno upravo, psihologijo, uporabnim družboslovjem, menedžmentom in matematiko, računalništvom in mehaniko.

Med pomembnimi alumni univerze so voditelji držav, predsedniki vlad, šest prejemnikov Nobelove nagrade: Henryk Sienkiewicz (1905), Menahem Begin (1978), Czesław Miłosz (1980), Joseph Rotblat (1995), Leonid Hurwicz (2007) in Olga Tokarczuk (2018), pa tudi mnogi zgodovinsko pomembni posamezniki na svojih področjih, kot so: Frédéric Chopin, Hilary Koprowski, Bohdan Paczyński, Bolesław Prus, Wacław Franciszek Sierpiński, Alfred Tarski, Ludwik Zamenhof in Florian Znaniecki.

Univerza v sedanjosti

Sedaj je Univerza v Varšavi največja in ena najstarejših univerz na Poljskem. Od marca 2018 je univerza članica Zveze 4 EU+, zveze osmih raziskovalnih univerz, ki imajo na razpisu Evropske komisije status evropske univerze. Oktobra 2019 je Univerza v Varšavi zmagala na tekmovanju v programu »Pobuda za odličnost – raziskovalna univerza«, ki ga organizira Ministrstvo za znanost in visoko šolstvo.

Leta 2016 je Univerza v Varšavi zasedla 3. mesto v južni in vzhodni Evropi in 96. mesto na svetu na lestvici vzhajajočih zvezd Nature Index Rising Stars. Na mednarodni lestvici ARWU, znani kot šanghajska lestvica, je bila Univerza v Varšavi leta 2017 uvrščena med 301–400 (najvišje med vsemi poljskimi univerzami). ARWU je univerzo uvrstila med najboljše poljske visokošolske ustanove v letih 2012, 2017, 2018 in 2020. Univerza je še posebej dobro cenjena v znanosti. ARWU je leta 2022 matematične in fizikalne veje ustanove uvrstila med 150 najboljših oziroma 75 najboljših na svetu. Šanghajska terenska lestvica 2018 je vključevala 10 disciplin, ki so jih izvajali na Univerzi v Varšavi. Najvišja mesta (med 51. in 75. mestom na svetu) sta zasedli matematika in fizika.

Na lestvici World University Rankings analitične firme Quacquarelli Symonds leta 2018 je bila je bila univerza uvrščena med 411–420.

Na lestvici srednjih šol in univerz revije Perspektywy Univerza v Varšavi vsako leto zasede eno od prvih dveh mest v državi. Revija jo je uvrstila med najboljšo poljsko univerzo v letih 2007, 2010, 2011, 2014, 2016, 2017–2019 in 2022.

Zaposleni na univerzi so osvojili 14 od 28 štipendij, podeljenih znanstvenikom, ki delajo v poljskih ustanovah, na najprestižnejših evropskih raziskovalnih tekmovanjih – Evropskem raziskovalnem svetu. Leta 2016 je Evropska komisija univerzi podelila priznanje »HR Excellence in Research«, ki potrjuje skladnost z načeli Evropske listine za raziskovalce.

Zgodovina

Začetki pod Aleksandrom I. (1816–1831)

thumb|right|200px|Pobudnik ustanovitve univerze Stanisław Kostka Potocki, vodja Vladne komisije za veroizpovedi in javno prosveto

Leta 1795 so delitve Poljske pustile Varšavi dostop le do Akademije v Vilni, ko je najstarejše in najvplivnejše poljsko akademsko središče, Jagelonska univerza v Krakovu, postalo del avstrijske habsburške monarhije. Leta 1815 se je novoustanovljena polavtonomna država Kongresne Poljske znašla brez univerze, saj je bila Vilna vključena v Ruski imperij. Novembra 1816 sta Stanisław Kostka Potocki, vodja Vladne komisije za veroizpovedi in javno prosveto, in Stanisław Staszic predstavila projekt ustanovitve Kraljeve univerze v Varšavi (Królewski Uniwersytet Warszawski) ruskemu imperatorju Aleksandru I., ki se je s pobudo strinjal in jo odobril. To je bilo doseženo z združitvijo dveh šol, ki ju je v času Varšavskega vojvodstva ustanovila Zbornica za javno izobraževanje: Fakultete za pravo in upravne vede (ustanovljene 1808) in Medicinske fakultete, znane tudi kot Akademska medicinska fakulteta (ustanovljene 1809). Po razširitvi je univerzo sestavljalo 5 fakultet: (1) pravo in uprava, (2) medicina, (3) teologija, (4) filozofija, ter (5) humanistika in umetnost:

pravne in upravne vede, ki je obsegala 9 oddelkov (pripravne vede; pandekti; staro poljsko pravo in zgodovina poljskega prava; sedanje civilno pravo; kazensko pravo; civilni in kazenski postopek in ustava; cerkovno pravo; politična ekonomija, upravno pravo, pravna policija in finančna znanost; trgovinsko pravo in statistika; kmetijstvo in gozdarstvo: do 1819). Na oddelku so bili med drugim zaposleni: Jan Wincenty Bandtkie, Wacław Aleksander Maciejowski in Fryderyk Florian Skarbek. medicinske vede, ki je obsegala 10 oddelkov (teoretična in praktična ter primerjalna anatomija; farmacija, farmakologija, policijska in pravna kemija; fiziologija in dietetika; splošna patologija, zgodovina medicine in propedevtika; medicina, toksikologija in formulacija; teoretična kirurgija; operativna kirurgija; patologija in podrobna terapija; porodništvo, epizootske bolezni, pravna medicina in medicinska policija). Na oddelku so bili med drugim zaposleni: Andrzej Franciszek Ksawery Dybek, Emilian Klemens Nowicki in Jan Bogumił Freyer. bogoslovje, ki je bilo sestavljeno iz 6 oddelkov (sveto pismo in pomožne vede; cerkvena zgodovina; cerkveno pravo; dogmatično bogoslovje; moralno bogoslovje; pastoralno bogoslovje). Na oddelku je med drugim delal prvi rektor Univerze v Varšavi Wojciech Szweykowski. filozofijo (ustanovljeno 1817), kjer je med drugim predaval Adam Ignacy Zabellewicz. humanistične znanosti in upodabljajoče umetnosti - prvi častni dekan in profesor v letih 1816–1818 je bil slavni slikar Marcello Bacciarelli. V to podružnico je bil vključen tudi Glasbeno-deklamacijski zavod. Leta 1826 je bil glasbeni oddelek univerze preoblikovan v Glavno šolo za glasbo (na njej je med drugim študiral Frédéric Chopin).

Univerza je kmalu zrasla na 800 študentov in 50 profesorjev. Leta 1830 je ruski imperator Nikolaj I. univerzo preimenoval v Kraljeva univerza Aleksandrovska (Uniwersytet Królewsko-Aleksandrowski) v spomin na svojega brata Aleksandra I. (ki je umrl leta 1825). Potem ko se je večina študentov in profesorjev udeležila novembrske vstaje leta 1830, so univerzo zaprli.

Po novembrski vstaji (1831–1869)

V okviru represije po porazu novembrske vstaje so poljsko visoko šolstvo likvidirali. Večino zbirk varšavske univerze so odpeljali v Sankt Peterburg. Leta 1857 je bila v Varšavi odprta Medicinsko-kirurška akademija (Akademia Medyko-Chirurgiczna w Warszawie), ki sta jo sestavljali dve fakulteti (medicinska in farmacevtska). Leta 1862 je akademija postala del Glavne šole v Varšavi (Szkoła Główna Warszawska, Варшавская Главная Школа, SGW). SGW je imela štiri fakultete: (1) pravo in upravo, (2) filologijo in zgodovino, (3) matematiko in fiziko ter (4) medicino. Józef Mianowski je postal rektor univerze. Po neuspeli januarski vstaji leta 1863 so jo po pomiritvi ponovno zaprli leta 1869. Posledično je imperialna ruska vlada, ki je nadzorovala Kongresno Poljsko, prepovedala vse šole v poljščini. V času svojega kratkega obstoja je univerza izobrazila na tisoče študentov, od katerih so mnogi postali del hrbtenice poljske inteligence.

Imperialna univerza v Varšavi (1870–1915)

thumb|right|200px|Pečat Imperialne univerze v Varšavi thumb|right|200px|Wincenty Kasprzycki, Pogled na Razstavo likovnih umetnosti v Varšavi leta 1828 thumb|right|200px|Glavni univerzitetni kampus

Leta 1870 je bila namesto likvidirane SGW odprta Imperialna univerza v Varšavi (Cesarski Uniwersytet Warszawski, Императорский Варшавский Университет) z ruskim učnim jezikom. Med 1. svetovno vojno so univerzo preselili v Rostov na Donu (1915), kjer je do konca julija 1917 delovala kot »Imperialna univerza v Varšavi v Rostovu na Donu« (Cesarski Uniwersytet Warszawski w m. Rostowie nad Donem, Императорский Варшавский Университет в Ростове-на-Donu). Univerza se je nato s sklepom začasne vlade preoblikovala v Donsko univerzo. Več kot 70 % študentov je bilo poljske narodnosti, po ruski revoluciji leta 1905 pa je razmerje zaradi bojkotov padlo pod 10 %.

Leta 1915, med 1. svetovno vojno, je Varšavo zaseglo Nemško cesarstvo in okupacijske nemške oblasti so dovolile določeno stopnjo liberalizacije, da bi pridobile vojaško podporo Poljakov. V skladu s konceptom Mitteleurope so Nemci dovolili ponovno ustanoviti več poljskih socialnih in izobraževalnih društev, vključno z Univerzo v Varšavi. Poljščino so ponovno uvedli, vendar je bilo število predavateljev omejeno, da bi obdržali poljsko domoljubno gibanje pod nadzorom.

Druga poljska republika (1918–1939)

thumb|right|200px|Univerzitetni astronomski observatorij

Jeseni 1915 je general Hans von Beseler ustanovil poljsko govorečo univerzo v Varšavi in ​​ji podelil statut. Tedaj so na univerzo kot študentke sprejeli prve ženske. Glede števila študentov ni bilo omejitev – med letoma 1915 in 1918 se je število alumnov dvignilo s komaj 1000 na več kot 4500.

Ko je Poljska leta 1918 ponovno pridobila neodvisnost, je Univerza v Varšavi začela zelo hitro rasti. Prenovili so vse pomembnejše funkcije (rektor, senat, dekani in sveti) so postale demokratično izvoljene, država pa je porabila precej denarja za njegovo posodobitev in opremljanje. Mnogi profesorji so se vrnili iz izgnanstva in sodelovali pri prizadevanjih. Do poznih 1920-ih je raven izobrazbe v Varšavi dosegla raven zahodne Evrope.

Leta 1920 je bila ustanovljena Fakulteta za evangeličansko teologijo. Do začetka tridesetih let prejšnjega stoletja je Univerza v Varšavi postala največja univerza na Poljskem z več kot 250 predavatelji in 10.000 študenti. Vendar pa finančne težave novonastale države niso dopuščale brezplačnega šolanja, študentje pa so morali za študij plačati šolnino (povprečna mesečna plača za leto). Prav tako je bilo zelo omejeno število štipendij, ki so jih lahko dobili le približno 3 % študentov. Kljub tem gospodarskim težavam je Univerza v Varšavi hitro rasla. Odprli so nove oddelke in razširili glavni univerzitetni kampus.

Po smrti Józefa Piłsudskega leta 1935 je senat Univerze v Varšavi spremenil ime univerze v Univerza Józefa Piłsudskega v Varšavi (Uniwersytet Józefa Piłsudskiego w Warszawie). Vlada Sanacije je nadaljevala z omejevanjem avtonomije univerz. Profesorji in študenti so ostali razdeljeni do konca 1930-ih, ko so uvedli sistem ločenega sedenja za judovske študente, znan kot klopni geto (getto ławkowe). Novembra 1936 so študenti pod vodstvom Vsepoljske mladine izvedli blokado univerzitetnih zgradb, zahtevali znižanje šolnin in klopni geto za Jude. Oktobra 1937 je rektor Włodzimierz Antoniewicz izdal odredbo o uvedbi klopnega geta na univerzi, to je obveznosti študentov judovskega porekla, da zasedejo določena mesta v predavalnicah. To je bil eden prvih getov s klopmi na Poljskem. V študijskem letu 1938/39 Judov niso sprejeli na Fakulteto za farmacijo in veterino.

2. svetovna vojna (1939–1945)

thumb|right|200px|Glavna vrata Univerze, julija 1944, ko so bile v kampusu nemške terenske žandarmerijske vojašnice

Po poljski obrambni vojni leta 1939 so nemške oblasti Generalne vlade zaprle vse visokošolske ustanove na Poljskem. Zbirke, opremo in večino laboratorijev so odpeljali v Nemčijo in razdelili med nemške univerze, medtem ko so glavni kampus in univerzitetna poslopja Univerze v Varšavi spremenili v terenske žandarmerijske vojašnice.