Artavazd I. Atropatenski,Swan, The Augustan Succession: An Historical Commentary on Cassius Dio’s Roman History, Books 55–56 (9 B.C.-A.D. 14), str. 114. znan tudi kot Artavazd I. Medijsko-atropatenski, je bil princ, ki je služil kot kralj Medije Atropatene, Swan, The Augustan Succession: An Historical Commentary on Cassius Dio’s Roman History, Books 55–56 (9 B.C.-A.D. 14), str. 115. * pred 59 pr. n. št., okoli 20 pr. n. št., Rim.

Bil je sovražnik armenskega kralja Artavazda II. in njegovega sina Artaksija II. Bil je sodobnik ptolemajske egiptovske kraljice Kleopatre VII. in rimskega triumvirja Marka Antonija. V njuni diplomatski korespondenci je omenjen kot Artavazd I. Politische Geschichte (Provinzen Und Randvölker: Griechischer Balkanraum; Kleinasien); Temporini, Hildegard, Haas, and Wolfgang. (Published 1980). str. 916.

Družinsko ozadje in zgodnje življenje Artavazd I. je bil medijskega ali morda armenskega ali grškega porekla. Bil je otrok neimenovane žene Ariobarzana I. Njegov stric po očetovi strani bi lahko bil Darej I. Atropatenski. Rodil se je in odraščal v Atropateni. Bil je soimenjak svojega prednika Artabazana, ki je vladal v 3. stoletju pr. n. št., saj je ime Artavazd različica imena Artabazan.

Po sodobnih genealogijah je bil sin svojega predhodnika Ariobarzana I. in vnuk Mitridata I. Atropatenskega in neimenovane armenske princese,Cassius Dio, 36.14Toumanoff, Manual genealogy and chronology for the Christian Caucasus (Armenia, Georgia, Albania), str. 81-82. kar lahko pojasni zahteve potomcev Mitridata I. do Atropartene.

Vladanje Artavazd I. je leta 56 pr. n. št. nasledil svojega pokojnega očeta. Med napadom Marka Antonija na Partsko cesarstvo leta 36 pr. n. št. je bil Artavazd I. zaveznik partskega kralja Fraata IV. Artavazd I. je umaknil svojo družino na varno in se pridružil Fraatovi vojski. On in partski poveljnik Mones sta uničila dve legiji Antonijevega generala Opija Stacijana in uničila oblegovalne stroje, potrebne za obleganje Fraaspe. Brez njih obleganje ni bilo mogoče in rimska vojska se je morala umakniti v Armenijo.Plutarch, Antony 38–40; Cassius Dio, Roman history 49.25–26; Strabo, Geographica 11,str. 523.

Artavazd I. je obranil svoje kraljestvo pred Rimljani, vendar je bilo močno opustošeno. Ker mu je Fraat IV. prepustill le majhen del plena in ga celo poskušal odstraniti s prestola, je Artavazd I. leta 35 pr. n. št. ponudil Marku Antoniju zavezništvo proti Partiji, kar je Antonij z veseljem sprejel.Plutarch, Antony 52.1–3; Cassius Dio, Roman history 49.33.1–2 Da bi poglobili prijateljstvo, so Aleksandra Helija, Antonijevega sina s Kleopatro VII., zaročili z Artavazdovo hčerko Jotapo, čeprav sta bila leta 34 pr. n. št. oba še otroka.Cassius Dio, Roman history 49.40.2; Plutarch, Antony 53.12

Leta 33 pr. n. št. se je Mark Antonij srečal s svojim koalicijskim partnerjem na reki Araks. Partnerja sta se strinjala, da mora Antonij podpreti Artavazda I. proti Partiji, on pa Antonija proti Oktavijanu. Izmenjala sta del svojih čet. Artavazd I. je razširil svoje kraljestvo na dele Armenije in Antoniju vrnil prapor, ki ga je zaplenil Opiju Stacijanu leta 36 pr. n. št. Artavazd I. je s pomočjo rimskih okrepitev sprva uspel odbiti partski napad, potem pa je Mark Antonij pred bitko pri Akciju odpoklical svoje rimske čete, atropatenskih čet pa ni vrnil. Artaks I. je zatem leta 30 pr. n. št premagal Artavazda I. in ga ujel.Cassius Dio, Roman history 49.44.1–4

Med Artavazdovim ujetništvom se je začela partska državljanska vojna, ki mu je dala priložnost, da je pobegnil. Zatekel se je k cesarju Avgustu, ki ga je prijazno sprejel,Monumentum Ancyranum 33 mu vrnil hčer JotapoCassius Dio, Roman history 51.16.2 in ga postavil za kralja Male Armenije.Cassius Dio, Roman history 54.9.2

Umrl je okoli leta 20 pr. n. št., verjetno v Rimu.CIL VI 1798 Na prestolu Atropatene ga je nasledil sin Asinal.

Otroci Hči Jotapa, ki je bila zaročena s ptolemajskim princem Aleksandrom Helijem, se je kasneje poročila z njegovim bratrancem Mitridatom III. Komagenskim. Ariobarzan II. je od leta 28 pr. n. št. vladal kot kralj Atropatene in od leta 2 pr. n. št do leta 4 n. št. kot kralj Armenije. Darej II.Baldwin, Comments on "Iberian route" je bil poročen z neimenovano partsko arsakidsko princeso, s katero sta imela dva sinova: partska kralja Artabana III. in Vonona II.

Napisi V Rimu so našli dva nagrobna napisa z Artavazdovim imenom. Nagrobnika sta verjetno pripadala sinu in vnuku atropatenskega kralja po imenu Ariobarzan. Za ime Ariobarzan ni jasno, ali se je nanašalo na Ariobarzana I. ali njegovega vnuka Ariobarzana II. Artavazd I. je omenjen v odstavkih 27 in 33 Res gestae divi Augusti.

Sklici

Viri

Res gestae divi Augusti, 1. stoletje U. Wilcken, Artavasdes 2. Realencyclopädie der Classischen Altertumswissenschaft, vol. II 1 col. 1309–1311, 1895 C. Toumanoff, Manual genealogy and chronology for the Christian Caucasus (Armenia, Georgia, Albania), str. 84 ED. Aquila, Rome, 1976 S. Baldwin, Comments on "Iberian route" DFA line, web, 1996 H. Werner, Ägypten in hellenistischer Zeit, Munich, 2001 P.M. Swan, The Augustan Succession: An Historical Commentary on Cassius Dio's Roman History, Books 55–56 (9 B.C.-A.D. 14) (Google eBook), Oxford University Press, 2004 Encyclopaedia Iranica – Artavasdes Settipani on Baldwin on the Commagenian DFA Link Part 2 of 3 Azerbaijan iii. Pre-Islamic History, Atropates, Persian satrap of Media, made himself independent in 321 B.C. Thereafter Greek and Latin writers named the territory as Media Atropatene or, less frequently, Media Minor: Parthian period

Kategorija:Rojeni leta 59 pr. n. št. Kategorija:Umrli leta 20 pr. n. št. Kategorija:Vladarji v 1. stoletju pr. n. št. Kategorija:Zgodovina Azerbajdžana