Clara (izvirno ) je kanadskobritanski romantični znanstvenofantastični film iz leta 2018 in drugi igrani celovečerni film režiserja Akasha Shermana. V filmu igrata igralca mož in žena Patrick J. Adams in Troian Bellisario, ki igrata astrofizika Isaaca Bruna in potujočo umetnico Claro. Med iskanjem znakov zunajzemeljskega inteligentnega življenja v vesolju se zbližata.
Film je prejel mešane ocene kritikov.
Zgodba
Dr. Isaac Bruno ima podoktorsko raziskovalno štipendijo na področju astrofizike na (izmišljeni) Univerzi Ontaria v Torontu. Njegov cilj najti znake inteligentnega življenja v vesolju je postal obsedenost, povezana z nedoločeno travmo v njegovem osebnem življenju pred dvema letoma. Do svojih študentov postaja vse bolj nasprotujoč in si prisvaja čas na zemeljskih teleskopih v Čilu, namenjenih kolegovim raziskavam, predvsem galaktičnega jedra krajevne Galaksije. Njegova vodja oddelka dr. Irene Makowsky (Jennifer Dale) ga suspendira in mu onemogoči dostop do univerzitetnih raziskovalnih prostorov.
Med dogajanjem so z raketo nosilko Falcon 9 podjetja SpaceX izstrelili Nasin tirni teleskop TESS, ki zagotavlja ogromne količine podatkov. Ti podatki se v paketih delijo s svetom, v prizadevanju skupnosti za analizo in iskanje možnega življenja na zunajosončnih planetih. Isaac objavlja letake, v katerih išče neplačanega raziskovalnega asistenta, ki ne ponuja ničesar razen sobe in hrane. Njegov edini odgovor je od Clare, manj izobražene umetnice, ki je živela boemski način življenja. Clara ima svoje skrivnosti, nekajkrat je prikazano, da jemlje neko zdravilo za nedoločeno bolezen.
Isaac se osredotoča na rezultate pritlikavk razreda M in verjame, da je to niša, s katero se nihče drug ne bo ukvarjal. Ko Clara najde obetaven zunajosončni planet (TESS-421a), se Isaac ponoči prikrade na univerzo in laže operaterjem teleskopa v Čilu, češ da ima dovoljenje svojega kolega in prijatelja dr. Charlieja Duranta (Ennis Esmer), da pridobi več podatkov o planetu.
Charlie je besen, vendar ga rezultati podatkov tudi zanimajo. Isaacu svetuje, naj stopi v stik z dr. Rebecco Jenkins (Kristen Hager), Isaacovo nekdanjo ženo, ki ima podarjeno katedro na Tehnološkem inštitutu Kalifornije. Clara prepriča Isaaca, da naveže stik z Rebecco, kljub njegovemu nasprotovanju. Preobrat v njunih življenjih se končno razkrije, ko Rebecca pove Isaacu, da iskanje življenja ne bo vrnilo njunega mrtvega sinčka. Vseeno pa mu zagotovi 3 ure raziskav na teleskopu Keck na Mauni Kei na Havajih. Rezultat tega je dokaz, da so našli kandidata za naseljivi planet.
Clara se zaljubi v Isaaca, vendar je on postal utrujen zaradi ljubezni ali česar koli drugega, česar ni mogoče znanstveno dokazati. Poljubi ga, nato pa se nenadoma umakne, ko se začne odzivati. Potem ko Charliejeva žena rodi otroka, Isaac v bolnišnici potrt razmišlja, da je celotno vesolje »kozmična nesreča«, ki temelji na sreči, pri čemer lahko ena majhna različica spremeni obstoj atoma, planeta – ali celo njegovega sina. Clara ga spomni, da so te iste spremembe povzročile, da je Vesolje šlo tako, kot je šlo, in da njegov sin sploh obstaja – in da atomi, ki sestavljajo telo njegovega sina, niso izginili, ampak so se le spremenili. Po tem sta Isaac in Clara končno postala par.
Ko izvesta, da je nek Indijec iz Ladaka teden dni pred njima odkril »njun« planet, Isaac sprva postane malodušen, potem pa se odloči, da se bo osredotočil na odkrivanje znakov razvite civilizacije, ki vplivajo na njeno okolje kot dokaz obstoja napredne vrste, namesto da bi iskal samo potencialno naseljivi planet. V svoji obsedenosti je slep za Clarino vse slabše zdravje, dokler ga Charlie ne pokara. Ko Isaac pove Clari, da je čas, da preneha z iskanjem, ga ona prisili, da nastavi virtualno karto vesolja iz objavljenih paketov podatkov TESS in nato izbere zvezdo, pri čemer zaupa svoji notranji povezavi z Vesoljem, namesto da bi se osredotočil na podatke. Isaac izbere mesto na karti, ki ni zajeto v razpoložljivih podatkih. V svoji jezi in razočaranju obtoži Claro, da ga namerava zapustiti in da nikoli ne namerava njune zveze narediti trajne. Globoko razburjena in užaljena Clara zgrabi torbo, da bi skupaj s svojo psičko Evo odšla, nato pa se zgrudi.
V bolnišnici izvejo, da ima Clara vrsto avtoimunske bolezni, ki povzroča okvaro notranjih organov in propadanje mišic v njenem telesu. Zdravnik (Kevin Hanchard) je presenečen, da v njenem stanju sploh lahko hodi ali celo govori. Isaac ostane ob njeni postelji, dokler se njeno stanje nenadoma ne poslabša. Nekaj trenutkov preden umre, mu reče: »Želim si, da bi lahko videla tvoj obraz, ko ga vidiš.«
Ko je objavljen nov tretji paket podatkov s TESS, Isaac ugotovi, da je mesto, ki ga je prej izbral na vesoljski karti, zdaj pokrito s podatki, pri čemer nebesno telo v tej legi kaže anomalije v svojem sovpadajočem tiru okrog zunajosončnega planeta velikosti Jupitra. To je dokaz, da je to telo umetno in se njegov tir namerno ohranja in samodejno prilagaja, da sledi večjemu planetu, saj njegov tir zaradi Lagrangeevih točk L1 in L2 sam brez pomoči ne bi mogel slediti tiru večjega planeta. Svoje ugotovitve odnese Charlieju, ki ga predstavi dr. Johnu Rickmanu (R. H. Thomson), vodji projekta TESS, tedaj na obisku konference na univerzi. Rickman ga najprej zavrne češ, da gre sicer za odlično odkritje, vendar je verjetno to zunajosončna luna.
Dve leti kasneje na tiskovni konferenci v Laboratoriju za reaktivni pogon (JPL) dr. Rickman, Rebecca in Charlie pojasnjujejo, da zbrani podatki zdaj dokončno dokazujejo obstoj umetnega telesa, ki skupaj z veliko večjim planetom kroži okrog zvezde TESS-1471, oddaljene 200 svetlobnih let, kar posledično dokazuje obstoj inteligentnega nezemeljskega življenja. Isaac ni na svojem dodeljenem mestu v komisiji, temveč se raje odloči, da bo čas preživel ob spominjanju na Claro.
Nekaj mesecev pozneje Rebecca pokliče Isaaca v laboratorij SETI v Mountain View v Kaliforniji. Razkrije, da so vesoljci s pomočjo kvantne prepletenosti poslali sporočilo »Isaac Bruno« v dvojiški Morsejevi abecedi. Prisoten je, ko prispe naslednje dvojiško sporočilo – zvočna datoteka pesmi z albuma The Freewheelin' Bob Dylan Boba Dylana, ki sta jo skupaj poslušala s Claro, ko mu je v dar prinesla na novo kupljeni album. Med selitvijo je ploščo albuma nekam založil in je imel samo še njegov ovitek. Film se konča z Isaacovim nasmehom skozi solze in besedo »Hvala ti«.
Igralska zasedba
Teme
Victor Stiff je povzel glavne teme filma Clara, ki so »velika življenjska vprašanja«: narava obstoja, človeški namen in »naša potreba po povezovanju z drugimi«. Film prosi, da se razmisli o neskončnem, »vendar ne preden se pogleda navznoter.«
»Ali smo sami?«: eksistencialno hrepenenje
Film Clara je najpreprosteje opisan kot zgodba o »vesolju in ljubezni«: vesolje, v smislu »tega iskanja življenja med zvezdami« (sam naslov je bil izbran, ker pomeni »jasno« in »svetlo«, kot zvezda), in ljubezen v povezavi z izgubo. »Ko sem pisal ta film, sem šel skozi zelo osebno izgubo. Izgubil sem svojega dedka, ki je bil eden mojih najboljših prijateljev in zame zelo dober učitelj. Naučil me je voziti kolo,« je dejal Sherman.
»Nismo sami«: znanost in duhovnost
Sherman pristopa k zamisli o življenju zunaj Zemlje tako z znanstvenega vidika kot s »kraja duhovnosti« z razmišljanjem, da »morda obstaja nekaj tam ... in, da nismo sami«, in v intervjuju omenja Neila deGrassa Tysona, gledajočega v nebo in, »ki občuti vrsto skoraj duhovne povezanosti.«
Žanr
Sherman imenuje film znanstvenofantastična drama »visokega koncepta«. Ne meni, da je romanca, vendar je predvideval, da se bo tako tržilo, »ker sta glavna igralca v resničnem življenju poročena«. Je ljubezenska zgodba do te mere, da obstaja »vezujoča vez med dvema likoma,« ki sta »samo dve malo povezani osebi«. Jim Slotek se ne strinja: »Kljub Shermanovim ugovorom je Clara romantika, čeprav prekinjena — nekaj takega, kot bi dobili, če bi Stik Carla Sagana prekrižali z Ljubezensko zgodbo Ericha Segala.«
Produkcija
Ozadje
Pri 18-ih letih je Sherman tekmoval v CineCoup Film Acceleratorju na Svetovnem medijskem festivalu v Banffu, kjer je osvojil drugo mesto in pritegnil pozornost producenta Arija Lantosa. Lantos je takoj prepoznal »vizionarski talent, ki ga je moral podpreti«.
Sherman je eno leto študiral na filmski šoli nekdanje Univerze Ryerson v Torontu, kjer se je nekega dne, pri 19-ih letih, odločil napisati zgodbo in se za sedem ur zaprl v svojo študentsko sobo.
thumb|right|120px|Troian Bellisario
Pisanje in razvoj
Prijatelji, ki jih je Sherman pridobil na Ryersonu, so sodelovali z njim pri njegovem prvencu The Rocket List, »nastalem brez proračuna ... na štiridnevnem potovanju s kamero,« kot tudi pri Clari. Skupaj z Jamesom Ewasiukom, »tesnim sodelavcem,« ki je skupaj z njim napisal The Rocket List, je Sherman štiri mesece raziskoval »Teleskop Kepler, tranzite in podobne stvari.« Dve leti po tem, ko sta se srečala v Banffu, je Sherman naletel na Lantosa, medtem ko je osnutek scenarija predstavljal podjetju Serendipity Point Films, od katerega je naslednji dan prejel opcijsko pogodbo.
Oba glavna igralca sta prispevala tudi zamisli. Adams je sodeloval pri projektu že od zgodnje faze, saj je Shermanu dajal povratne informacije o njegovem scenariju, še posebej o liku, ki ga je režiser začel resno spreminjati pri 20 letih in končal dve leti kasneje. Bellisariova je zagotovila »podobno globino za svoj lik« in predlagala drugačen konec filma, opombo, ki jo je Sherman sprejel: »V mislih sem imel drugačen konec, ki ga ne želim deliti, ker ni tako dober.« Bellisariova je bila tista, ki je omenila kvantno prepletenost za enega od prejšnjih osnutkov.
thumb|right|120px|Patrick J. Adams
Karakterizacija
Lik Isaac v filmu se sooča s tako globoko izgubo, da »obupa nad vesoljem«. Adams je prisilil Shermana, da je njemu in Bellisariovi dovolil, da raziščeta to izgubo »do njenih meja«. Adams je dejal: »Akash je opravil tako dobro delo, ko je postavil okvir v prvotnem scenariju, ki sem ga prebral, potem pa globine tega, kako daleč so ti liki šli in bi lahko šli, še ni bilo. Velik del tega kar sem rekel si to zgradil. Pojdimo noter in poglobimo se. Razpravljali smo o nekaterih načinih in o tem, kako globoko bi to lahko šlo in kako slabo bi lahko postalo. In upajmo, da bi mi kot igralci to lahko izpolnili.«
Realizem in posvetovanje z znanstveniki
Pri projektu so sodelovali trije znanstveni svetovalci: kanadski astrofiziki John Moores in Doug Welch z univerz York iz Toronta oziroma McMaster iz Hamiltona v Ontariu ter Barth Netterfeld z Univerze v Torontu. Sherman in producent Ari Santos sta poslala e-pošto oddelkom za fiziko in astronomijo v Torontu in prosila za pomoč. Welch se je odzval, ker je bilo v Shermanovem scenariju toliko »prave znanosti.« Med predprodukcijo se je Welch družil s Shermanom, Adamsom in Bellisariovo ter jim pojasnjeval koncepte, kot sta Fermijev paradoks in Drakova enačba v zvezi z mehaniko astronomskega opazovanja, kasneje pa je tudi predlagal nekaj dialogov. Po Shermanovih besedah so skoraj vse preverili trije svetovalci. »Pravzaprav je tako preverjeno, da se je vrhunsko odkritje v filmu... izkazalo za izvirno zamisel«, je kasneje objavilo Ameriško astronomsko društvo (AAS).
Financiranje
Film je produciral Serendipity Point v sodelovanju z londonskim Distant Horizon, ob podpori korporacije Telefilm Canada, Ontario Media Development Corporation (Ontario Creates), postaje CBC in mreže TMN medijskega konglomerata Bell Media.
Snemanje
Glavno snemanje je potekalo v Torontu in okolici marca 2017. Glavna igralca Adams in Bellisariova sta se poročila malo prej in sta velik del medenih tednov preživela pri snemanju filma.
Lokacije