thumb|250px|right|Letne povprečne temperature od 1961 do 1990 - primer kako se podnebje spreminja glede na položaj. Podnebje (klima) je dolgoročna značilnost vremena nad nekim območjem v daljšem časovnem obdobju, običajno v povprečju 30 let. Bolj natančno, to je povprečje in spremenljivost meteoroloških spremenljivk v časovnem razponu od nekaj mesecev do milijonov let. Nekatere od meteoroloških spremenljivk, ki se običajno merijo, so temperatura, vlažnost, atmosferski tlak, veter in padavine. V širšem smislu je podnebje stanje komponent podnebnega sistema, vključno z atmosfero, hidrosfero, kriosfero, litosfero in biosfero ter interakcijami med njimi. Na podnebje lokacije vplivajo zemljepisna širina, dolžina, relief, nadmorska višina, raba tal ter bližnja vodna telesa in njihovi tokovi

Podnebja lahko razvrstimo glede na povprečne in tipske spremenljivke, najpogosteje glede na temperaturo in padavine. Najbolj razširjena podnebna klasifikacija je verjetno Köppnova podnebna klasifikacija in jo najdemo v mnogih atlasih sveta in podnebnih kartah. Thornthwaitova klasifikacija se uporablja od leta 1948 in vključuje evapotranspiracijo skupaj s podatki o temperaturi in padavinah ter se uporablja pri proučevanju biotske raznovrstnosti in vplivov podnebnih sprememb nanjo.

Veda, ki preučuje vpliv podnebja na območje, se imenuje klimatologija.

Definicija pojma klima (podnebje) Klimatski sistem obsega izjemno veliko spremeljivk in zajema veliko različnih časovnih in prostorskih skal. V zadnjih 150 letih zato naletimo na številne definicijehttp://web.bf.uni-lj.si/agromet/Poglavja%20iz%20klime.pdf Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Klimatologija 2005/2006. Julius von Hann, 1883: Skupnost meteoroloških pojavov, ki označujejo povprečno stanje atmosfere na kaki lokaciji Wladimir Peter Köppen (1931): Splet atmosferskih pogojev, ki naredijo neko lokacijo bolj ali manj primerno za življenje ljudi, živali in rastlin. Meteorološki slovar DMS: Značilnosti vremena nad kakim območjem v daljšem časovnem obdobju (praviloma 30 let) Alexey Fedorov: Splet vremenskih pogojev tipičnih za regijo skupaj z opisom njihove pogostnosti in sezonske spremenljivosti Kendal McGuffie & Ann Henderson-Sellers: Vse statistike klimatskih stanj dobljene v dogovorjenem časovnem obdobju (sezona, dekada ali daljše obdobje) izračunane za celotno oblo ali za izbrano regijo.

Klasifikacija podnebja alt=Map of world dividing climate zones, largely influenced by latitude. The zones, going from the equator upward (and downward) are Tropical, Dry, Moderate, Continental and Polar. There are subzones within these zones.|sličica|Svet glede na Köppnovo podnebno klasifikacijo Podnebne klasifikacije so sistemi, ki kategorizirajo svetovna podnebja. Podnebna klasifikacija je lahko tesno povezana s klasifikacijo bioma, saj podnebje močno vpliva na življenje v regiji. Ena najbolj razširjenih je Köppnova klimatska klasifikacijska shema, ki je bila razvita leta 1899.

Obstaja več načinov za razvrščanje podnebja. Podnebje so klasificirali že v stari Grčiji za opis vremena glede na zemljepisno širino lokacije in temelji na odvisnosti podnebja od geografske širine in prejete količine Sončeve energije. Sodobne metode klasifikacije podnebja lahko na splošno razdelimo na genetske metode, ki se osredotočajo na vzroke podnebja, in empirične metode, ki se osredotočajo na učinke podnebja.

Genetske klasifikacije vključujejo metode, ki temeljijo na relativni pogostosti različnih tipov zračnih mas ali lokacij znotraj sinoptičnih vremenskih motenj.

Empirične klasifikacije, ki jih imenujemo tudi efektivne, so tipološke podnebne klasifikacije. Te temeljijo na merjenih podnebnih parametrih kot so povprečje količina padavin, letnih temperatur, razmerje med padavinami in evapotranspiracijo, . Primera uveljavljenih empiričnih klasifikacij sta Köppenova in Thornthwaitova podnebna klasifikacija. Pogosta pomanjkljivost teh klasifikacijskih shem je, da ustvarjajo jasne meje med conami, ki jih definirajo, namesto postopnega prehoda podnebnih lastnosti, ki so pogostejše v naravi.

Podnebni tipi v Sloveniji thumb|right|250px| Osnovne podnebne značilnosti za Ljubljano (klimatski diagram): povprečne mesečne padavine v mm (modro, lestvica na desni) in razpon med povprečno minimalno in povprečno maksimalno temperaturo (rdeče, lestvica na levi), po mesecih v letu Na manjših območjih podnebja navadno ne moremo dovolj natančno opredeliti. Razlike v podnebju enega tipa so lahko dovolj velike, da jih je potrebno nadaljnje razčleniti. Tak primer podnebne spremenljivosti je Slovenija. Po [Köppnovi klasifikaciji lahko za Slovenijo določimo vsaj 5 podnebnih tipov: Cfb - zmerno toplo vlažno (oceansko) podnebje s toplimi poletji CFa - zmerno toplo vlažno (oceansko) podnebje z vročimi poletji Dfb - snežno gozdno (borealno) ali vlažno kontinentalno podnebje s toplimi poletji Dfc - snežno gozdno (borealno) ali vlažno kontinentalno podnebje s svežimi poletji ET (H) - podnebje tundre (za gorska območja); lahko tudi gorko podnebje H za območja nad gozdno mejo

Vplivi človeka na podnebje Z množično uporabo naravnih virov in tehnologij ljudje pogosto nehote posegamo v podnebje. Znan je učinek tople grede, ki je verjetno najpomembnejši dejavnik opazovanih spremeb podnebja v zadnjem stoletju. Vzroki in posledice so pogosto tako zapleteni, da jih še zdaleč ne obvladujemo (ozonska luknja, izpust CO2, sečnja deževnega gozda, izumiranje vrst ...)

Sklici

Zunanje povezave

NOAA Climate Services Portal NOAA State of the Climate NASA's Climate change and global warming portal Climate Prediction Project Climate index and mode information – Arctic Climate: Data and charts for world and US locations IPCC Data Distribution Centre – Climate data and guidance on use. HistoricalClimatology.com – Past, present and future climates – 2013. Globalclimatemonitor – Vsebuje klimatske informacije od leta 1901. ClimateCharts – Spletna aplikacija za generiranje klimatskih diagramov za današnje in pretekle podatke. International Disaster Database Paris Climate Conference

Kategorija:Zemlja *