Marta Filli, slovenska publicistka, prevajalka in knjižničarka, * 3. avgust 1926, Tolmin, † med 29. maj 2018 in 30. maj 2018, Tolmin.
Življenje
Marta Filli se je rodila očetu Vinku Filliju, ki je bil skladatelj in zborovodja, in materi Justini Filli, rojeni Kuk. V Tolminu je obiskovala osnovno šolo od leta 1932 do leta 1937, učiteljišče pa od 1937 do 1944. Učiteljevala je v Tolminu, Soči in Zadlaz Čadrgu. Opravila je gimnazijsko maturo leta 1948 na slovenskem liceju v Trstu in se leta 1954 zaposlila kot ravnateljica v Ljudski knjižnici Tolmin, kjer je ostala do upokojitve leta 1989. Dve leti je poučevala na učiteljišču v Tolminu, in sicer predmet knjižničarstvo, poleg tega pa je tudi predavala na knjižničarskem seminarju v Novi Gorici.Brecelj 1977
Delo
Zgradila je temelje tolminskega in okoliškega knjižničarstva. Sprva se je osredotočila na izboljšanje delovanja knjižnice v Tolminu, kasneje pa se je posvetila tudi okoliškim knjižnicam. S svojim delovanjem je veliko pripomogla h kulturnemu dogajanju v Tolminu, saj je organizirala razstave in prireditve in veliko knjižničarskih dejavnosti.Brecelj 1977 Je ustanoviteljica prvega glasebenega oddelka v Sloveniji, ki deluje od leta 1974 dalje. Zasnovala je pravila za katalogizacijo glasbenega gradiva, ki so jo prevzele tudi vse druge knjižnice.Ozebek 2020 Glasbeni oddelek je zasnovala z vzorom iz tujine s pomočjo dirigenta Uroša Lajovica. Obiskovalci knjižnice so lahko izbirali med 500 ploščami klasične glasbe. Marta Filli je uvedla v knjižnici tudi ure pravljic, ki jih je sama vodila sedemnajst let in otroke iz Tolmina uvajala v svet literature.Klanjšček 2016
Aktivna je bila tudi na področju strokovnega pisanja. Največ se je ukvarjala s področjem knjižničarstva, tako so nastali prispevki za revijo Knjižnica, in sicer Stanje knjižnic na Tolminskem 1960, Knjižničarstvo na Tolminskem 1968, Knjižnica Tolmin po potresu 1976 in drugi. Zanimala se je tudi za knjižničarstvo širše od lokalnega, poročala je o knjižničarstvu v Italiji, se kot zastopnik jugoslovanskih knjižničarjev udeležila kongresa italijanskih bibliotekarjev leta 1971. Sodelovala je tudi pri obdelavi knjižnih fondov knjižničarske mreže. Bila je članica izvršnega odbora v okviru strokovne organizacije DBS, članica odbora za družbeni nadzor pri Skupnosti knjižnic Slovenije in članica republiškega odbora za knjigo.Brecelj 1977
Marta Filli je bila tudi pesnica. Svoje pesmi je objavljala v Obzorniku Prešernove družbe, v Naših razgledih in Jadranskem koledarju. Pisala je tudi mladinsko kratko prozo, ki je bila objavljana v Primorskih novicah in Barčici. Objavljala je tudi publicistična besedila v Tovarišu, Poletu, 7 dneh, Knjigi, Tolminskem zborniku 1 in 2. Veliko je tudi prevajala, med drugim krajše proze in poezijo v Naših razgledih in Obzorniku Prešernove družbe. V poznem življenjskem obdobju je prevedla dve knjigi Giacoma Leopardija, in sicer Pesmi in proza leta 2000 ter Pesmi in pisma leta 2012.Klanjšček 2016 Prevajala je tudi iz slovenščine v italijanščino, prevedla je tri črtice Emilijana Cevca iz knjige Preproste stvari, pa tudi vrsto pesmi v Settimana dellamicizia in Casarsa. V sodelovanju z Danico Janovski je prevedla delo Mitje Vidica, in sicer Rokomet, pravila igre.Brecelj 1977
Nagrade
Leta 1967 je prejela Čopovo diplomo, najvišje priznanje na področju knjižničarstva, ki ga podeljuje Društvo bibliotekarjev Slovenije. Leta 1982 ji je Zveza kulturnih organizacij Slovenije podelila Trubarjevo diplomo. Kasneje leta 2017 je na pobudo Društva za ohranjanje in razvoj Tolmina bila imenovana za častno občanko Občine Tolmin, in sicer za življenjsko delo na področju kulturno-izobraževalne dejavnosti.Ozebek 2020
Bibliografija Članki
Stanje knjižnic na Tolminskem (1960) Zapiski iz Milana (1962) Knjižničarstvo na Tolminskem (1968) Tolmin v besedi, ki je prišla iz srca (1975) Alojz Carli - Lukovič in njegov spis "Tolmin kot kraj in okraj": (ob stoletnici objave v "Glasu") (1975) Knjižnica Tolmin po potresu (1976) Tolminska knjižnica se preraja (1978) Sodelovanje tolminske z goriško knjižnico (1979) Gradnja splošnoizobraževalne knjižnice kot kulturnega prostora občine (1985) Deset let dela glasbenega oddelka pri Knjižnici Cirila Kosmača v Tolminu (1985) Moje srečanje s pesnikom Severinom Šalijem (1991) Pesniku Severinu Šaliju ob osemdesetletnici (1991) Ob obletnici smrti Cirila Kosmača (1992) Otožna pesem: Severinu Šaliju (1992) "V mojem srcu je bilo vetrovno in v duši nenavadno svetlo...": Ciril Kosmač (1910-1980) (1992) Ob 150-letnici rojstva Simona Gregorčiča (1994) Vrnitev Ljubke Šorli v rojstni kraj (1995) Tolminski ustvarjalci in poustvarjalci prejšnjega časa: Gabrijela Mrak, Hrabroslav Otmar Vogrič, Danilo Devetak (1995) Ciril Kosmač: (1910-1980): petnajst let kasneje (1995) Ljubka Šorli Bratuževa: spominski esej (1997) Tolminski glasbeni ustvarjalci in poustvarjalci prejšnjega časa (1997) Vinko Beličič (1913-1999) (1999) V spomin na Vinka Beličiča (1999) V počastitev 90-letnice rojstva Ljubke Šorli (2000) Predstavitev pesniške zbirke Tolminske pesmi (2000) Bolj znana v tujini kot doma: ob 150-letnici rojstva Gabrijele Mrak, operne pevke iz Tolmina (2001) Pravo prijateljstvo kljubuje času (2001) Andrea Bresciani - Dušan (2002) Italijansko učiteljišče v Tolminu: 1937-1943 (2005) Pesem v njej je ostala živa: ob stoti obletnici rojstva Ljubke Šorli (2010) Andrea Bresciani - Dušan: slovenski umetnik tam daleč med kenguruji (2010)
Bibliotekarsko gradivo
Priročnik za strokovno obdelavo zvočnega gradiva: Univerzalna decimalna klasifikacija skupina 78 glasba, z registrom (1979)
Proza
Razpoloženje (1955) Božična pravljica (2002)
Pesmi
Očetu in mami (2003) Srebrna nit spomina (2003) Mrtvemu očetu (2003) Prošnja (2005)
Prevodi
Giacomo Leopardi: Brezmejnost; Samemu sebi; Mesecu; Silviji (1998) Giacomo Leopardi: Pesmi in proza (2000) Giacomo Leopardi: Pesmi in pisma (2012) Mari Luzio: Pomladi: iz zbirke La barca; Materi: iz zbirke Un brindisi; Sporočila Giuseppini po mnogih letih: iz zbirke Primizie del deserto; Moji materi iz njenega doma: iz zbirke Onore del vero (2005) Mari Luzio: Ostro skeleča ljubezen (2005) Mari Luzio: Noč, njeni čudni gostje (2005)
Sklici
Viri in literatura Marijan Brecelj. Marta Filli. Primorski slovenski biografski leksikon: 4. snopič Čotar–Fogar, 1. knjiga. Uredniški odbor Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1977. Dostopno na https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1008830/. Martina Klanjšček. Srce in duša tolminske knjižnice. Primorske novice 2016. Dostopno na https://primorske.svet24.si/plus/7--val/srce-in-dusa-tolminske-knjiznice. Katja Ozebek. Marta Filli. Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. Dostopno na https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/filli-marta/.
Kategorija:Slovenski bibliotekarji Kategorija:Slovenski knjižničarji Kategorija:Slovenski učitelji