Augusta Treverorum

Augusta Treverorum (poslovenjeno Avgustovo mesto v deželi Treverov) je bilo rimsko mesto ob reki Mozeli, iz katerega se je razvil današnji Trier.

Datum ustanovitve mesta se postavlja med izgradnjo prvega rimskega mostu v Trierju leta 18/17 pr. n. št. in pozno vladavino cesarja Avgusta (umrl 14 n. št.). V Rimskem cesarstvu je bil Trier glavno mesto civitasa Treverov, v katerem je živelo nekaj deset tisoč ljudi. Mesto je spadalo v rimsko provinco Belgijsko Galijo. Rimski Trier je pridobil poseben pomen v pozni antiki, ker je med poznim 3. in poznim 4. stoletjem je več cesarjev, vključno s Konstantinom Velikim, uporabljalo mesto kot eno od zahodnih cesarskih rezidenc in sponzoriralo gradnjo monumentalnih zgradb, kot so Trierske cesarske terme in Konstantinova bazilika. Z več deset tisoč prebivalci leta 300 je bila Augusta Treverorum, ki se je takrat včasih imenovala Treveris, največje mesto severno od Alp in imela status svetovnega mesta.

Rimske stavbe, ki so preživele do danes, med njimi stolnica in Marijina cerkev, so bile leta 1986 uvrščene na Unescov seznam svetovne dediščine.

Lega Za razliko od skoraj vseh drugih rimskih mest v današnji Nemčiji, Augusta Treverorum ni spadala v eno od dveh germanskih provinc, temveč v Belgijsko Galijo. Mesto leži na obširni ravnini v širokem zavoju reke Mozele. Tok reke se od zadnje ledene dobe verjetno ni bistveno spremenil.Hartwig Löhr: Die älteste Besiedlung der Trierer Talweite von der Altsteinzeit bis zur Hallstattzeit. V: Rheinisches Landesmuseum Trier (ur.): Trier – Augustusstadt der Treverer. 2. Auflage. Mainz 1984, p. 9. Potoki Olewiger Bach, Aulbach in Aveler Bach so mestu zagotavljali svežo vodo in enostaven dostop do zaledja. Okolica je bila občasno naseljena od zadnje ledene dobe.

Zgodovina Predrimsko in zgodnje rimsko obdobje thumb|250px|Porta Nigra thumb|250px|Cesarske terme

Najzgodnejše naselbine na ozemlju sedanjega Trierja so stale v bližini poznejših rimskih lončarskih delavnic na bregovih reke Pacelli. Najdbe spadajo v obdobje kulture linearne trakaste keramike.Hartwig Löhr: Die älteste Besiedlung der Trierer Talweite von der Altsteinzeit bis zur Hallstattzeit. V: Rheinisches Landesmuseum Trier (ur.): Trier – Augustusstadt der Treverer. 2. Auflage. Mainz 1984, p. 12, Kat.-Nr. 4 in 12. Dolina okoli Trierja je bila morda v veliki meri izkrčena in poseljena že v predrimski železni dobi. Leta 17 pr. n. št. je bil na mestu, kjer je verjetno že obstajal prehod čez reko, zgrajen prvi dokumentirani rimski most čez Mozelo.Alfred Haffner: Die Trierer Talweite in der Latènezeit. V: Rheinisches Landesmuseum Trier (ur.): Trier – Augustusstadt der Treverer. 2. Auflage. Mainz 1984, p. 16. Zdi se, da je bila v poznem latenskem obdobju poselitev razpršena vzdolž desnega brega Mozele.Heinz Cüppers (ur.): Die Römer in Rheinland-Pfalz, S. 578; Alfred Haffner: Die Trierer Talweite in der Latènezeit. V: Rheinisches Landesmuseum Trier (ur.): Trier – Augustusstadt der Treverer. 2. Auflage. Mainz 1984, pp. 16–19.

Treveri, ki so dali Trierju ime, so bili prvi naseljenci v regiji. Zanje so bila značilna naselja na hribih (oppida), med njimi oppidum na Titlebergu v Luksemburgu, Castellberg pri Wallendorfu, gradišče Otzenhausen in oppidum na Martbergu.Heinz Heinen: Trier und das Trevererland in römischer Zeit. 2. Auflage. Spee, Trier 1993, p. 9f.

Majhna naselbina je bila očitno zadosten razlog, da so Rimljani nekaj let po osvojitvi Galije pod Gajem Julijem Cezarjem nad široko dolino Mozele na Petrisbergu ustanovili rimsko vojaško postajo. Nekaj najdb, med njimi aretinska terra sigillata in dendrokronološko datiran kos lesa kažeta na čas okrog leta 30 pr. n. št.Heinz Heinen: Augustus und die Anfänge des römischen Trier. V: Rheinisches Landesmuseum Trier (Hrsg.): Trier – Augustusstadt der Treverer. 2. Auflage. Mainz 1984, p. 38, Kat.-Nr. 41-42. Domneva se, da je bila gradnja povezana z Agripovimi ukrepi za gradnjo cest med njegovim prvim guvernerstvom v Galiji v letih 39/38 pr. n. št.Heinz Heinen: Augustus und die Anfänge des römischen Trier. V: Rheinisches Landesmuseum Trier (ur.): Trier – Augustusstadt der Treverer. 2. Auflage. Mainz 1984, str. 36; Otto Roller: Wirtschaft und Verkehr. V: H. Cüppers (ur.): Die Römer in Rheinland-Pfalz. Hamburg 2002, str. 261; Raymond Chevallier: Les Voies Romaines. Picard, Paris 1997, p. 209f.

Zgodnje in visoko cesarsko obdobje Avgustove reforme v galskih provincah so vključevali delitev Galije na Akvitansko, Lugdunsko in Belgijsko Galijo. Prestolnica slednje je bil Durocortorum Remorum (Reims). Trier je bil sedež finančnega prokuratorja, odgovornega za Belgiko in kasneje za obe germanski provinci (procurator provinciae Belgicae et utriusque Germaniae).Tilmann Bechert u. a. (ur.): Orbis Provinciarum. Die Provinzen des römischen Reiches. Einführung und Überblick. Mainz 1999, str. 125.

Za naselje, kasneje preimenovano v Augusta Treverorum, je v času ustanovitve mogoče podati le nezanesljive podatke.Edith Mary Wightman: Der Meilenstein von Buzenol, eine Inschrift aus Mainz und die Rechtstellung des römischen Trier. In: Trierer Zeitschrift 39, 1976, str. 66; dieselbe: Roman Trier and the Treveri. Rupert Hart-Davis, London 1970, str. 40f. Dobro prepoznano načrtovano kolonialno mesto je postalo kasneje v 1. stoletju. Mreža ulic na severnem in južnem robu mesta močneje odstopa od pravokotne postavitve insul. Tako je zgrajeno samo jedro mesta s širino treh insul. Ob reki so proti koncu 1. stoletja z zasipavanjem pridobili nekaj uporabnih nepoplavnih površin. Med zasipavanjem je bilo zasutih več stebrov mosta na Mozeli. Na zahodnem vstopu na most je bil zgrajen slavoloku podoben prehod.Velleius Paterculus 2, 97.

thumb|Neumagenska vinska ladja v Regionalnem muzeju Porenja v Trierju thumb|Trierska govoreča čača, najdena v Krefeld-Gellepu (Gelduba)

Najzgodnejša omemba kamnitega mostu čez Mozelo je v Tacitovem poročilu o batavski vstaji leta 69 n. št.Tacitus, Historiae 4, 77 (lat. Originaltext bei thelatinlibrary.com). Tacit omenja tudi to, da je bil Trier kolonialno mesto (colonia Trevirorum).Tacitus, Historiae 4, 72 (lat. Originaltext bei thelatinlibrary.com). Domneva se, da je pod cesarjem Klavdijem dobil privilegiran status, podobno kot Köln.Edith Mary Wightman: Roman Trier and the Treveri. Rupert Hart-Davis, London 1970, str. 40 in 42; Franz Schön: Augusta Treverorum. V: Der Neue Pauly (DNP). Band 2, Metzler, Stuttgart 1997, , str. 286. Na mejniku iz Buzenola iz leta 43/44 n. št. Trier ni več omenjen ko kolonija, ampak kot Augusta.Edith Mary Wightman: Roman Trier and the Treveri. Rupert Hart-Davis, London 1970, p. 40; zum Stein siehe Edith Mary Wightman: Der Meilenstein von Buzenol, eine Inschrift aus Mainz und die Rechtstellung des römischen Trier. In: Trierer Zeitschrift 39, 1976; H. Finke: Neue Inschriften. In: Bericht der Römisch-Germanischen Kommission 17, 1927, pp. 1–107 und 198–231, Nr. 320; Corpus Inscriptionum Latinarum 17, 2, 549. Za razliko od Kölna ustanovitev tukajšnje kolonije ni bila povezana z naseljevanjem legijskih veteranov, tj. rimskih državljanov, zato zanjo obstajata dve razlagi. Po prvi je šlo za povsem naslovno kolonijo, nepovezano s podelitvijo rimskega državljanstva (civitas Romana) vsem svobodnim prebivalcem. Po drugi razlagi za prvo in nobenega dokaza in predpostavlja podelitev latinskih pravic. Heinz Heinen: Trier und das Trevererland in römischer Zeit. 2. Auflage. Spee, Trier 1993, str. 61–63.

Pravni status prebivalcev mesta in plemena Treverov v cesarskem obdobju torej ni povsem jasen. V napisih se omenjajo kot Treveri ali cives Treveri, kar še ne pomeni, da so imeli državljanske pravice.Jean Krier: Die Treverer außerhalb ihrer Civitas. Mobilität und Aufstieg. Herausgegeben vom Rheinischen Landesmuseum Trier, 1981, , pp. 172–177 (= Trierer Zeitschrift Beiheft 5). Ne glede na pravni status Treverov in njihovega mesta, so bili oboji predmet romanizacije. Geograf Pomponij Mela že v 40. letih 1. stoletja omenja Trier kot cvetoče in bogato mesto (urbs opulentissima),Pomponius Mela: De chorographia 3, 15 (lat. Originaltext bei thelatinlibrary.com). vendar je njegova trditev sporna.Heinz Heinen: Augustus und die Anfänge des römischen Trier. V: Rheinisches Landesmuseum Trier (Hrsg.): Trier – Augustusstadt der Treverer. 2. Auflage. Mainz 1984, str. 44f.

Arheološki dokazi pričajo, da je kolonija v 1. stoletju doživljala strm vzpon. Zgrajene so bile številne zgradbe, na primer forumske terme na živinski tržnici okoli leta 80 ali amfiteater okoli leta 100. Sredi 2. stoletja so terme na živinski tržnici postale premajhne, tako da so zgradili še Barbarine na površini več insul. Slednje so svoj čas veljale za ene največjih term v Rimskem cesarstvu. Pod Markom Avrelijem in Komodom so se leta 170 začele graditi mestne utrdbe in z njimi severna vrata Porta Nigra. Gradnje so bile morda povezane s povišanjem mesta v glavno mesto province Belgijske Galije. Obdobja, ko je Trier v tej funkciji zamenjal Reims, ni mogoče navesti bolj natančno kot pred sredino 3. stoletja.Heinz Heinen: Trier und das Trevererland in römischer Zeit. 2. Auflage. Spee, Trier 1993, str. 97f.

Vzpon mesta so omogočili njegova ugodna lega ob Mozeli, ceste, ki so vodile v notranjost Galije, in trgovanje. Trierske manufakture, ki so izdelovale kakovostno lončenino (terra sigillata), so v poznem 2. in 3. stoletju dosegle prevladujoč položaj na trgu.Ingeborg Huld-Zetsche: Trierer Reliefsigillata: Werkstatt I. R. Habelt, Bonn 1972 (= Materialien zur römisch-germanischen Keramik 9); Trierer Reliefsigillata: Werkstatt II. R. Habelt, Bonn 1993 (= Materialien zur römisch-germanischen Keramik 12). Lončarske delavnice so bile večinoma na bregovih Pacellija jugovzhodno od mesta. V severozahodnih provincah Rimskega imperija so bile zelo priljubljene tudi tako imenovane trierske govoreče čaše z napisanimi zdravicami.Susanna Künzl: Die Trierer Spruchbecherkeramik. Dekorierte Schwarzfirniskeramik des 3. und 4. Jahrhunderts. Trier 1997, (= Beihefte Trierer Zeitschrift 21). Že v rimskih časih je sicer nepomembno vlogo že igrala proizvodnja in trgovina z vinom, na kar kaže Neumagenska vinska ladja.

V državljanski vojni v letih 193 do 197 (leto petih cesarjev) so čete Klodija Albina napadle Trier, ki je bil na strani njegovega tekmeca Septimija Severja. Mesto je zdržalo napad, dokončno pa ga je rešila vojska iz Mainza, kar kaže ohranjeni zahvalni napis.CIL 13, 6800 S tem obleganjem sta povezana tako odkritje velikega Trierskega zaklada zlata iz leta 196/197 kot dejstvo, da dela na Porta Nigra očitno nikoli niso bila v celoti dokončana.

Trier je bil zaradi svoje lege dolgo časa varen pred germanskimi vpadi med tako imenovano krizo tretjega stoletja, ki je privedla do opustitve zgornjegermansko-retijskega limesa. Prestolnica posebnega galskega kraljestva, ki je nastalo med krizo, je bil sprva Köln, potem pa je bila prestolnica med letoma 271 in 274 prestavljena v Trier, ki je bil zaradi svoje lokacije varnejši.Ingemar König: Die Zeit der gallischen Usurpatoren (260–274). In: Rheinisches Landesmuseum Trier (ur.): Trier – Kaiserresidenz und Bischofsstadt. 2. Auflage. Mainz 1984, str. 9–15, hier str. 14. Ukrep vsekakor velja za odločilnega za prihodnost mesta. Kmalu po smrti cesarja Avrelijana leta 275 so mesto sprva oplenili in delno uničili roparski Franki in nato Alemani.Helmut Bernhard: Die römische Geschichte in Rheinland-Pfalz. Die Entwicklung bis zur Tetrarchie. In: H. Cüppers (Hrsg.): Die Römer in Rheinland-Pfalz. str. 125.

Pozna antika