thumb|300px|Sodobna rekonstrukcija treverskih bivališč v Altburgu, Nemčija
Treveri (galsko *Treweroi) so bili germansko ali keltsko pleme iz skupine Belgov, ki je od okoli leta 150 pr. n. št., če ne prej, naseljevalo spodnjo dolino Mozele v današnji Nemčiji. Od tam so jih izpodrinili Franki. Njihovo ozemlje je obsegalo južna obrobja Silva Arduenna (Ardenski gozd), dela obsežne Silva Carbonaria v današnjem Luksemburgu, jugovzhodni Belgiji in zahodni Nemčiji. Njihovo središče je bilo mesto Trier (Augusta Treverorum) , ki so mu Treveri dali svoje ime. Govorili so keltski jezik, vendar je Tacit trdil, da so germanskega izvora. Treveri so imeli tako galske kot germanske značilnost.
Čeprav so Treveri zgodaj sprejeli rimsko materialno kulturo, so bili zadržani do rimske oblasti. Pod svojim vodjem Indutiomarjem so se med galskimi vojnam uprli Juliju Cezarju.Caesar, de Bello Gallico. Veliko kasneje so odigrali ključno vlogo v galskem uporu v letu štirih cesarjev (69 n. št.).Tacitus, Histories. Treveri so po drugi strani oskrbovali rimsko vojsko z nekaj svoje slavne konjenice. Mesto Augusta Treverorum je bilo nekaj časa dom Germanikove družine, vključno s kasnejšim cesarjem Kaligulo.Tacitus, Annales, I: 40–41. Med krizo tretjega stoletja so ozemlje Treverov preplavili germanski Alemani in Franki, ki so kasneje tvorili del Galskega imperija.
Pod Konstantinom in njegovimi nasledniki je Augusta Treverorum v 4. stoletju postala veliko, priljubljeno, bogato in vplivno mesto, ki je skupaj z Nikomedijo (zdaj Izmit, Turčija), Eborakom (zdaj York, Anglija), Mediolanom (zdaj Milano, Italija) in Sirmijem (zdaj Sremska Mitrovica, Srbija), služilo kot ena od prestolnic Rimskega imperija. V tem obdobju je krščanstvo začelo nadomeščati kult cesarja in čaščenje rimskih in keltskih božanstev. Krščanski svetniki, kot so Ambrož, Hieronim, Martin iz Toursa in Atanazij Aleksandrijski, so nekaj časa preživeli v Augusti Treverorum.Eberhard Zahn (n.d.). Trèves: Histoire et Curiosités. Cusanus-Verlag Trier (v ftancoščini).
Med ohranjeno zapuščino starodavnih Treverov spadajo vino mozelčan iz Luksemburga in Nemčije, ki se je začelo proizvajati v rimskih časih, ter številni rimski spomeniki v Trierju in njegovi okolici, vključno s sosednjim Luksemburgom.
Preko ozemlja Treverov so potekale tri rimske ceste, pomembne predvsem zaradi trgovanja in vojskovanja: Cesta z juga je povezovala Divodurum (zdaj Metz, Francija) in Ricciacus (zdaj Dalheim, Luksemburg) z Augusto Treverorum in se nadaljevala do Rena na meji Rimskega imperija. Cesta z jugozahoda in je povezovala Durocortorum (zdaj Reims, Francija) z Andethano (zdaj Niederanven, Luksemburg) in Augusto Treverorum. Cesta skozi Ardene v današnji Belgiji in Luksemburgu je povezovala Durocortorum z glavnim mestom in garnizijo v Colonii Agrippinensis (zdaj Köln, Nemčija) na Renu.
Geografija Ozemlje 300px|thumb|Severovzhodna Galija okoli leta 70 n. št.; ozemlje Treverov je blizu sredine zemljevida
V času Julija Cezarja je njihovo ozemlje segalo do Rena severno od Tribokov. Na drugem bregu Rena so živeli Ubijci. Cezar omenja, da so med Treveri in Eburoni živeli Segni in Kondrusi, podložniki Treverov. Na severozahodu so Treveri mejili z belgijskimi Tungri, na jugozahodu z Remi in na severu onstran Ardenov in Eifela z Eburoni. Njihovi južni sosedje so bili Mediomatriki., Map 11: Sequana-Rhenus.
Vengioni in Nemeti, ki se v starih virih omenjajo kot Germani, so se kasneje naselili ob Renu vzhodno od Treverov.Plinij, IV.5. Ozemlje Treverov se je v tistem času približno ujemalo z ozemljem kasnejše škofije Trier.George Long. "Treveri". V William Smith (ur., 1854). Dictionary of Greek and Roman Geography. Poleg tega ozemlja, ki je obsegalo predvsem severni del doline reke Mozele in sosednjo regijo Eifel, so Treveri poseljevali tudi ozemlje današnjega Luksemburga in velik del sosednje Belgije. Z ustanovitvijo province Germania Superior v 80. letih n. št. so Treveri izgubili oblast v dolini Rena. Njihova severna meja je postala reka Ahr.
Cezar je na ozemlju Treverov zgradil most preko Rena.Strabo. IV:3, paragraph 3.
Naselja Colonia Augusta Treverorum (danes Trier, Nemčija), ustanovljena pod cesarjem Avgustom okoli leta 17 pr. n. št. za varovanje prehoda čez Mozelo, je bila v rimskem času glavno mesto Treverov. Obstajajo trdni dokazi, da je bil nedavno izkopani oppidum na planoti Titleberg na skrajnem jugozahodu Luksemburga v 1. stoletju pr. n. št. treverska prestolnica.Elizabeth Hamilton. The Celts and Urbanization – the Enduring Puzzle of the Oppida . Retrieved 21 November 2007.
Pomembno drugo središče je bil Orolaunum (danes Arlon, glavno mesto belgijske province Luksemburg), ki je po oceni Edith Wightman "postal nekakšna regionalna prestolnica zahodnih Treverov", ki je dosegla "stopnjo blaginje, ki jo sicer dosegajo le prestolnice".
Najdišče La Tranchée des Portes blizu Étalleja, po velikosti največje v Belgiji (100 hektarjev), še vedno ni razkrilo vsega, kar skriva. Nedavna študija kaže, da je bil človek tam prisoten že okoli leta 4000 pr. n. št. Druga pomembna predrimska središča so bila v Martbergu, Donnersbergu, Wallendorfu, Kastel-Staadtu in Otzenhausnu.
Prenos dejavnosti Treverov v Trier je povzročila izgradnji Agrippove ceste, ki je povezovala Trier z Reimsom in obšla Titleberg. V rimskem obdobju je Trier postal rimska kolonija (leta 16 pr. n. št.) in glavno mesto province Belgijska Galija. Bil je pogosta rezidenca več rimskih cesarjev. Arheološke najdbe kažejo, da so bili Treveri razdeljeni na pet kantonov s središči v predrimskih oppidih Titleberg, Wallendorf, Kastel, Otzenhausen in Martberg. Napisi iz rimskega obdobja kažejo, da je bila civitas razdeljena na vsaj štiri page: Vilcias, Teucorias, Carucum severno od Bitburga in Ac[...] ali Ag[...] (napis je nepopoln). Vsi pagi sprva verjetno niso pripadali Treverom, vendar so bili kulturno tesno povezani z njimi.
Pesnik Avzonij je v 4. stoletju živel v Trierju pod Gracijanovim pokroviteljstvom. Najbolj znan je po svoji pesmi Mozela, ki opeva življenje in pokrajino ob njej.
Jezik in etnična pripadnost 250px|thumb|Dolina Mozele v Wolfu, Traben-Trarbach
Cezar v De Bello Gallico ni eksplicitno omenil, ali so Treveri spadali v Keltsko ali Belgijsko Galijo, čeprav je nekoliko bolj verjetna prva. Pomponij Mela, ki je pisal približno stoletje po Cezarju, opredeljuje Trevere kot "najbolj znane" med Belgi,Pomponius Mela. De Situ Orbis,III:2. ki se jih ne sme enačiti s sodobnimi Belgijci.
Po besedah rimskega konzula Avla Hircija iz 1. stoletja pr. n. št. so se Treveri po načinu življenja in "divjaškem" vedenju malo razlikovali od germanskih ljudstev.Aulus Hirtius. "Book VIII." Treveri so se ponašali s svojim germanskim poreklom, po Tacitu zato, da bi se ogradili od "galske lenobe" (inertia Gallorum). Tacit jih kljub temu ne prišteva k "Vangionom, Tribočanom ali Nemetom, nedvomno nemškim plemenom". Treveri so nedvomno imeli tako keltske kot germanske značilnosti.
Strabon pravi, da so bili njihovi sosedje Nervijci in Tribočani Germani, naseljeni na levem bregu Rena, medtem ko naj bi bili Treveri Galci.
Hieronim navaja, da je bil njihov jezik od 4. stoletja podoben jeziku Keltov v Anatoliji (Galačanov).Hieronim. Migne, Patrologia Latina 26, 382. Hieronim je te keltske jezike verjetno poznal iz prve roke, saj je obiskal tako Augusto Treverorum kot Galatijo.Helmut Birkhan (1997). Kelten: Versuch einer Gesamtdarstellung ihrer Kultur. Verlag der Österreich. . str. 301.
Med Treveri je zelo malo osebnih imen germanskega izvora. Imena so na splošno keltska ali latinska. Nekatera izrazito treverska imena niso niti ena niti druga in so morda predkeltska. Med takšna sodijo imena Ibliomar, Kletust in Argaipo.
Po rimski osvojitvi Galije so Treveri za javne in uradne namene v veliki meri uporabljali latinščino.Epigraphik-Datenbank Clauss/Slaby.
Politika in vojska 250px|thumb|Titelberg v sedanjem Luksemburgu, prestolnica predrimskih Treverov thumb|200px|Treverski zlati stater z maso 6,00 g; Monnaie de Paris
Oppidi Titelberg, Wallendorf, Kastel, Otzenhausen in Martberg so bili sprva približno enako pomembni, potem pa je nekje med letoma 100 in 80 pr. n. št. doživel vzpon Titelberg in postal "osrednji oppidum Treverjev". Velik odprt prostor sredi Titelberga se je v 1. stoletju pr. n. št. uporabljal verjetno za javna srečanja verske ali politične narave. Zdi se, da so Treveri v času Cezarjeve invazije na Galijo sprejeli oligarhični sistem vladanja.
Treveri so imeli močno konjenico in pehoto in med galskimi vojnami Juliju Cezarju zagotavljali svojo najboljšo konjenico. Pod vodstvom Cingetoriksa so Treveri služili kot rimska pomožna vojska, potem pa se je pod vplivom Cingetoriksovega tekmeca Indutiomarja njihova zvestoba leta 54 pr. n. št. začela krhati. Po Cezarju je Indutiomar tistega leta spodbudil upor Eburonov pod vodstvom Ambioriksa in sam povedel Trevere, da so se pridružili uporu. Rimljane so napadla tudi germanska plemena. Rimljani pod Titom Labienom so ubili Indutiomarja in nato zadušili upor Treverov. Indutiomarjevi sorodniki se se umaknili preko Rena in se naselili med germanskimi plemeni. Med Vercingetoriksovim uporom so Treveri so ostali nevtralni, po njem pa jih je ponovno napadel Labien. Na splošno so bili Treveri pri sodelovanju z Rimljani uspešnejši od večine galskih plemen. Iz galskih vojn so verjetno izšli s statusom svobodne civitas, oproščene plačevanja davkov.
V letih 30–29 pr. n. št. je Mark Nonij Gal zadušil upor Treverov in v Titelbergu nastanil garnizon rimske vojske. Cesarja Agripa in Avgust sta se lotila organizacije rimske uprave v Galiji in postavila obsežen niz cest. Agripa je postal guverner Galije leta 39 pr. n. št. in leta 27 pr. n. št. uvedel popis prebivalstva za namene obdavčitve. Rimljani so zgradili novo cesto od Trierja do Reimsa prek Mamerja, s čimer so za 25 kilometrov obšli Titelberg in starejšo keltsko cesto. Glavno mesto so brez kakšnega konflikta preselili v Augusto Treverorum (Trier). Okolica Trierja je bila že pred Rimljani naseljena s samotnimi kmetijami in zaselki, vendar tu ni bilo nobenega urbanega naselja.
Po reorganizaciji rimskih provinc v Germaniji leta 16 pr. n. št. se je Avgust odločil, da Trevere vključi v provinco Belgiko. Glavno mesto Belgike je bilo neznano kdaj prestavljeno iz Durocortoruma Remorum (Reims) v Augusto Treverorum. Zdi se, da je višji sloj treverske elite pod Cezarjem in/ali Avgustom dobil rimsko državljanstvo in naziv Julijci.
Med vladavinami Avgusta, Tiberija in Klavdija, zlasti ko sta bila v Galiji aktivna Druz in Germanik, je Augusta Treverorum postala zelo pomembna baza in oskrbovalno središče za vojne operacije v Germaniji. Mesto je dobilo amfiteater, terme in druge dobrine. V mestu je nekaj časa živela Germanikova družina. Plinij starejši poroča, da je bil Germanikov sin, bodoči cesar Kaligula, rojen "med Treveri, v vasi Ambiatinus, nad Confluentesom" (Koblenz), kar je po Svetoniju in drugih virih sporno.C. Suetonius Tranquillus (121). On the Life of the Caesars|De Vita Caesarum. IV:8.
Po nekaj uporih so Rimljani hitro obnovili dobre odnose s Treveri. Pod Klavdijem so verjetno dobili status kolonije in latinske pravice, čeprav tam niso bili naseljeni rimski vojni veterani. Med rimsko vladavino je obstajal senat Treverov, ki je vključeval približno sto dekurionov, od katerih sta izvršilno oblast sestavljala dva duovirja.