Grad Štatenberg (nemško Stattenberg) je bil grad v bližini trškega naselja Makole, na strmem hribu na višini 448 m nad zaselkom Stari grad, južno od Makol v občini Makole, od katerega so danes vidne le še skromne razvaline. Grad, ki je bil zgrajen iz laporja, je v zgodovinskih listinah prvič omenjen leta 1241, med leti 1720-1740 pa je bil prepuščen v ruševine.
Zgodovina Podatkov o tem, kdaj je bil grad Štatenberg pozidan v pisnih virih ni. Gospostvo in grad Štatenberg je bil štajerski deželni fevd, ki so ga v 13. stoletju posedovali vitezi gospodje Rogaški. Grad je v zgodovinskih listinah prvič omenjen leta 1241 in nato še 1250 kot castrum Stetenburch, in so ga Rogaški imeli v fevdu od Štajerskega deželnega kneza, a so bili sami sicer krški ministeriali. Leta 1263 je Sofija Podjunska (roj. Rogaška) omenjala podedovano premoženje in pravice do gradu Štatenberg. Sofija se je tedaj odpovedala štatenberškim pravicam v korist brata Henrika Rogaškega, njegovega sina ter nečakov Otona Kunšperškega in Henrika Viltuškega. UBSt IV, št. 99.
Po izumrtju Rogaških leta 1299 je Štatenberg v celoti pripadel Viltuškim vitezom. Kasneje je imel delež na njem kot del materine dote tudi Alram II. iz Bistrice, ki ga je leta 1344 prodal nazaj Viltuškim. Viltuški so s Štatenbergom razširili konjiško gospostvo, ki so ga prevzeli od Konjiških. Leta 1352 sta konjiško-štatenberško posest delila Albreht III. in bratranec Henrik IV. Viltuški. Štatenberg je dobil Albreht, obe strani pa sta si obljubili obojestransko dedovanje v primeru smrti brez otrok. ARS ZL 1352 XII 13 Viltuški so upravo prepuščali gradiščanu. Vsaj med letoma 1364 in 1377 je to službo opravljal Nikolaj Maetsch, ARS ZL 1364 VI 29. Konjice; ARS ZL 1375 VI 12. (grb); ARS ZL 1377 IV 6. (grb). po grbu sodeč je bil sorodnik (najbrž brat) Konrada Zbelovskega, ki je bil okoli leta 1400 gradiščan na prav tako viltuškem gradu Zbelovo. Leta 1385 je Štatenberg in Konjice podedoval Hugon Devinski, leta 1399 pa ga je priženil Rajnpreht Walseejski.PIRCHEGGER, Untersteiermark, 136. Od leta 1451 so grad posedovali Celjski grofje, pet let kasneje pa je spet postal last deželnega kneza. Po letu 1456 je bil lastnik starega gradu Štatenberg Štefan Preušenk, leta 1487 je bil gradiščan Viljem Tattenbach. Leta 1502 je grad v lasti Henrika Preušenka, ki ga tega leta proda sorodniku Ivanu Turjaškemu (Auerspergu). Leta 1556 je Volf Engelbert Turjaški grad prodal madžarskemu zagorskemu baronu Francu Tahiju. Uporni kmetje so grad zasedli v kmečkem uporu leta 1573. Kmetje so grad osvojili, vendar ga niso razdejali in oplenili, ker bi se s tem dejanjem zamerili cesarju pri katerem so iskali zaščito pred krivico. Leta 1575 je bil narejen popis grajskega inventarja. Vrednost je znašala 2442 zlatnikov.
Lastnik po letu 1592 je Karel pl. Tauffenbach, po letu 1622 gospodje Trebniški in nato grofje Tattenbachi. Pred letom 1720 je bil lastnik gradu grof Dizma Attems, ki je v naslednjih dvajsetih letih pozidal nov istoimenski dvorec Štatenberg, stari grad pa je prepustil propadu.
Lastniki gradu in gospostva skozi čas
od leta do leta lastnik komentar Dodatne informacije pred 1241 pred 1263 Friderik Ptujski in njegova žena Heradis – deželno-knežji fevd priženil – Heradis pokojna v letu 1241 pred 12631299 Gospodje Rogaški - deželno-knežji fevd podedovali 1299 1344 Henrik Viltuški podedoval 1344 1352 Ulrik in Henrik Viltuška (sinova Henrika Viltuškega), sta tega leta odkupila tudi preostali del posestva, kateri je bil v lasti Alrama II. Bistriškega 1352 1385 Henrik Viltuški in njegovi otroci (brat Ulrik ni več lastnik) 1385 1399 Hugon VII. Devinski podedoval 1399 1451 Rajnpreht Walsee (se priženi) 1451 1456 Celjski grofje - deželno-knežji fevd kupili 1456 1458 Friderik Habsburški dedovanje po Celjskih 1458 1487 Štefan Prueschenk (grof Hardeški in baron Štatenberški) - prejem v zastavo 1487 1493 Viljem Tattenbach kastelan 1493 1494 Žiga Prueschenk izroči štatenberški grad cesarju Maksimilijanu 1494 Cesar Maksimilijan proda posestvo za 10000 guldnov Žigi Prueschenku. 1494 1502 Žiga Prueschenk nakup 1502 1556 Ivan Turjaški Žigov svak- podeduje 1556 Volf Engelbert Turjaški proda grad ogrskemu plemiču baronu Francu Tahiju 1556 1579 Cesarski upravitelji 1579 1592 Štirje sinovi Franca Tahija 1592 Štefan Tahi proda posestvo Karlu Teufenbachu 1592 1596 Karl Teufenbach 1596 1622 Offo Teufenbach 1622 ?? Trebniški vitezi ?? 1681 Tattenbachi 1681 pred 1720grofje Attems Cesar grad proda Attemsom, ker je posestvo zasegel, zaradi zarote Tattenbachov proti njemu pred 1720 do 1740 Grof Dizma Attems
Viri PIRCHEGGER, Untersteiermark – H. Pirchegger, Die Untersteiermark in der Geschichte ihrer Herrschaften und Gülten, Städte und Märkte (Buchreihe der Südostdeutschen Historischen Kommission 10, München 1962) Ivan Stopar: "Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji - Med Prekmurjem in porečje Dravinje, 1991 UBSt – F. Zahn, Urkundenbuch des Herzogthums Steiermark, I–III (Graz 1875, 1879, 1903); H. Appelt – G. Pferschy, IV (Wien 1960–1975).
Glej tudi seznam gradov na Slovenskem
Sklici
Štatenberg Kategorija:Občina Makole