Tone Pavček, slovenski pesnik, esejist, prevajalec in urednik, * 29. september 1928, Šentjurij pri Mirni Peči, † 20. oktober 2011,Tone Pavček - sazu.si Ljubljana.

Življenje

Tone Pavček se je rodil 29. septembra leta 1928 v Šentjuriju pri Mirni Peči, kjer je živel do svojega 16. leta. Prvi razred osnovne šole je obiskoval v domačem kraju, naslednje leto pa so ga prešolali v internat k nunam v Ljubljano. Tam je končal klasično gimnazijo, po maturi se je vpisal na pravno fakulteto in diplomiral leta 1954, vendar pravne službe nikoli ni opravljal.

thumb|right|200px|Tone Pavček leta 1969 Poleg pisateljevanja je bil Pavček zelo dejaven tudi na drugih področjih. V letih 1955–1957 je bil novinar pri Ljubljanskem dnevniku in Ljudski pravici, nato pa do leta 1972 novinar in urednik na RTV Slovenija. Med letoma 1963 in 1967 je bil ravnatelj Mladinskega gledališča v Ljubljani. Od leta 1972 do upokojitve leta 1990 je bil odgovorni urednik Cankarjeve založbe, od 1979 do 1983 je bil tudi predsednik Društva slovenskih pisateljev

V letih 1986–1990 je bil poslanec slovenske skupščine in je na množičnem zborovanju na Kongresnem trgu v Ljubljani leta 1989 prebral Majniško deklaracijo. Leta 1996 ga je UNICEF imenoval za enega izmed svojih ambasadorjev. Od leta 2001 je bil izredni, od 2007 pa redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU).

Bil je pogost gost številnih literarnih večerov, bralnih značk in različnih kulturnih srečanj. Pavček je prejel tudi naziv vinski vitez, saj je vzgajal vinograd trte refošk. Leta 1953 je skupaj s Kovičem, Menartom in Zlobcem izdal Pesmi štirih. V slovenski povojni književnosti se je uveljavil kot predstavnik intimizma. V njegovi poeziji izstopa predvsem ljubezen do rodne Dolenjske, velik del svojih del pa je posvetil tudi otrokoma, Marku in Saši Pavček.

Pokopan je bil z vojaškimi častmi na ljubljanskih Žalah.

Prevajalski opus

Pavček je prevajal rusko poezijo 20. stol. (Ahamatova, Cvetajeva, Jesenin, Majakovski in Pasternak), pomembni pa so tudi prevodi iz albanščine, beloruščine, srbohrvaščine in drugih slovanskih jezikov ter gruzinščine.

V tuje jezike (angleščino, azerbajdžanščino, češčino, gruzinščino, ruščino, hrvaščino, makedonščino, srbščino) so prevedene tudi njegove najbolj znane pesmi (Majhnice in majnice: pesmi mnogih let za mnoge bralce = Budding songs, maying songs: poems of many years for many readers).

Njegova mladinska dela zasledimo v Internationale Jungendbibliothek v Münchnu, v Media Library v Sarajevu ter v brošuri britanske založbe Calder & Boyars.

Bibliografija Pesniške zbirke za otroke Trije bratje in zlata ptica, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1956 Maček na dopustu, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1957 Polž pred nebotičnikom, 1960 Velesenzacija, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1961 Vrtiljak, 1965 Čenčarija, 1975 Mokedaj, 1976 Slon v žepu, 1979 Prave (in neprave) pesmi, 1986 Besede za sladkosnede, 1991 Majhen dober dan, 1992 Sonce in sončice, 1993 Majnice, fulaste pesmi, 1996 Deček gre za soncem, 1998 S črko čez Krko, 2003 Radobesednice, 2004 Majnice in majhnice, 2009 Nina (pesnitev za punčke), 2011 Svit, krilati konj (pesnitev za fante), 2011

Slikanice Sončece v žepu, 1960 Strašni lovec Bumbum, 1969 Marko na belem konju jaše, 1984 Juri Muri v Afriki, 1993 Živalski ringaraja, 1994 Po morju plava kit, 2010 Romeo in Julija Krokodil

Pesniške zbirke za odrasle Pesmi štirih, 1953 Sanje živijo dalje, 1958 Ujeti ocean, 1964 Zapisi, 1972 Iskanje sveta, 1973 Poganske hvalnice, 1976 Pesmi, 1978 Dediščina,1984 Goličava, 1988 Temna zarja, 1996 Dolenjske bližine, 1998 Upočasnitve, 1998 Darovi, 2005 To je, kar je, 2008 Same pesmi o ljubezni, 2008 Samo tu lahko živim, 2008 Pesmi in leta (izbor 2008, ponatis 2018) Angeli, 2011 Domu in rodu, 2015 Izbranke, 2022 (ilustracije Svjetlan Junaković)

Eseji Čas duše, čas telesa, 1994 Čas duše, čas telesa: drugi del, 1997 Čas duše, čas telesa: tretji del, 2004 Čas duše, čas telesa: četrti del, 2008, 2010

Priznanja

1958 – Levstikova nagrada 1959 – Trdinova nagrada 1961 – Levstikova nagrada 1965 – nagrada Prešernovega sklada 1979 – Zmajeve dečje igre 1979 – Sovretova nagrada 1984 – Prešernova nagrada 1986 – Kajuhova nagrada 1997 – večernica 2001 – izredni član SAZU (redni 2007) 2005 – Levstikova nagrada (za življenjsko delo) 2006 – zlatnik poezije 2007 – častni meščan Ljubljane 2007 – Veronikina nagrada 2009 – zlati red za zasluge Republike Slovenije

Bil je tudi častni občan (meščan) Novega mesta, Mirne Peči in Ljubljane.(9.6.2009). Zlati red za Karla Pečka in Toneta Pavčka. MMC RTV-SLO. Pridobljeno 10.6.2009. 7. junija 2001 je postal izredni, 1. junija 2007 pa redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. V rojstni vasi je postavljen njegov kip in Pavčkov dom, ki je del muzeja Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka Mirna peč.

Viri

Dobro jutro: Skozi čas (29. september 2006) Dolenjski list: Ob bližajočem se Pavčkovem jubileju (27.december 2007) Varl-Purkeljc, Francka: Naši književniki in njihova dela

Sklici

Zunanje povezave

Tone Pavček: Intervju na RTVSLO Tone Pavček na SAZU

Kategorija:Slovenski pesniki Kategorija:Prešernovi nagrajenci Kategorija:Slovenski akademiki Kategorija:Slovenski prevajalci Kategorija:Redni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti Kategorija:Častni meščani Ljubljane Kategorija:Častni meščani Novega mesta Kategorija:Častni občani Občine Mirna Peč Kategorija:Unicefovi ambasadorji Kategorija:Prejemniki večernice Kategorija:Sovretovi nagrajenci Kategorija:Veronikini nagrajenci Kategorija:Levstikovi nagrajenci Kategorija:Kajuhovi nagrajenci Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana Kategorija:Trdinovi nagrajenci Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada