Chronicon Casauriense ali Kronika samostana Casauri (latinsko Liber instrumentorum seu chronicorum monasterii Casauriensis) je srednjeveška kronika opatije San Clemente a Casauria v srednji Italiji. Napisana je v latinščini in zajema obdobje od leta 866 do 1182. Napisana je bila ob koncu 12. stoletja.Leone de Castris. San Clemente a Casauria. Enciclopedia dell' Arte Medievale (2008). Istituto dell'Enciclopedia italiana. Arhivirano 17. Oktobra 2017. Avtor kronike je menih Giovanni di Berardo (latinsko Johannes Berardi), ki jo je ustvaril z blagoslovom opata Leonata.Johannes Berardi .Storiografia dell’Italia meridionale normanno-sveva. Centro Europeo di Srudi Normanni. Arhivirano 11. novembra 2008. Delo je rokopisni kodeks, katerega avtor se je podpisal z imenom Magister Rusticus, to je "vaški učitelj"«. Med besedilom je stvaril tudi številne miniature.
Zgodovina Avtor kronike, benediktinski menih Giovanni di Berardo, jo je prvotno sestavil v obliki kartularija, to je zbirke kupoprodajnih pogodb, privilegijev, donacij in drugih dokumentov, povezanih z blagoslovi papežev opatiji. Kronika ni nevtralna, saj zapisi kažejo močno sovražnost do Normanov, domnevno zaradi njihovega agresivnega odnosa do samostana, ki ga je uničil Ugo Malmozzetto, normanski grof Manoppella.
Kronika je zapisana samo na desnih straneh 272 listov pergamenta in vsebuje 2153 dokumentov. Od začetka 15. stoletja so jo med vladavino dinastije Trastámara hranili v Neaplju, nato pa je med pohodom francoskega kralja Karla VIII. v Italijo leta 1494 prešla v njegovo last. Trenutno se hrani v Francoski narodni knjižnici v Parizu.
Sklici
Vir
Giovanni Pansa. Il chronicon casauriense. Le fonti più antiche per la storia del Medioevo in Abruzzo dal secolo X al secolo XII. Cerchio: Adelmo Polla Editore, 1996, str. 172. ISBN 88-7407-091-8.
Kategorija:Kronike Kategorija:12. stoletje Kategorija:Dela v latinščini