thumb|300px|Približen zemljevid jedra Velikomoravske in njenega največjega obsega
Veligrad ali Velegrad (češko in slovaško Velehrad, slovaško redko tudi Veľhrad) je bil po čeških legendah velika rezidenca (trdnjava) sv. Metoda in kneza Svetopolka v Velikomoravski.
Omembe Prva omemba moravskega sedeža Veligrada je v zelo spornem dokumentu iz leta 1141, v katerem niso omenjene niti lokacija niti povezava z Velikomoravsko niti datum nastanka.
V virih iz obdobja Velikomoravske naselbina z imenom Veligrad ni dokumentirana in v čeških legendah do 13. stoletja sploh ni omenjena. Velikomoravski Veligrad se prvič omenja v legendi Starodavno življenje svetega Prokopija (Vita antiqua sancti Procopii F) napisani okoli leta 1300. Velikomoravski Veligrad je postal trden del češke tradicije šele v začetku 14. stoletja po zaslugi Dalimilove kronike, ki omenja veligrajskega nadškofa Metoda, ki naj bi v Veligradu krstil češkega kneza Bořivoja. Nekoliko kasneje v istem stoletju, verjetno med vladavino Karla IV., legenda Quemadmodum dokončno trdi, da je bila moravska metropolitska stolnica v Veligradu in da je bil sv. Ciril posvečen v tej stolnici. Karel IV. je znan po tem, da je na vse mogoče načine poskušal podpreti kult Cirila in Metoda.
Veligrad je omenjen tudi v Življenju sv. Venčeslava, ki ga je napisal sam Venčeslav. Veligrad se omenja tudi v češki Kroniki Přibíka Pulkava iz Radenína, ki je bila napisana v 14. stoletju po naročilu Karla IV. V njej je prvič navedeno, da so mesto popolnoma uničili Madžari. V 15. stoletju se Veligrad omenja v besedilih Življenje svetnikov Crha in Strahote ter Granum catalogi praesulum Moraviae (Katalog moravskih žit). V naslednjih stoletjih ni nihče več dvomil o obstoju Veligrada na Moravskem. K temu je treba dodati, da je Veligrad po mnenju nekaterih novejših čeških zgodovinarjev izum moravskih cerkvenih krogov iz 13. Stoletja.Vavřínek, V. The question of the legendary Welegrad (Veligrad) as the alleged seat of the Moravian archbishop Methodius. Slovo, zv. 60, 771-790, Zagreb 2010
V 13. stoletju je bil ustanovljen samostan Velegrad, ki zelo verjetno ni istoveten z velikomoravskim Veligradom. Kronika Přibíka Pulkava iz Radenína kljub temu piše, da samostan Velegrad stoji na mestu nekdanje velikomoravske metropolije. Kombinacija starih izročil in lokacije samostana je pripeljala do nastanka legend o velikomoravski preteklosti kraja, kjer stoji samostan.
Kot rečeno, osnovne kronike Velikomoravske mesta z imenom Veligrad ne omenjajo. Legenda o sv. Metodu in grobu velikomoravskega nadškofa na primer navaja le to, da je bil "velikomoravski nadškof pokopan v metropolitanskem moravskem svetišču na levi strani v steni za oltarjem Device Marije".Hrob Sv.Metoděje, Vesely, Jiří Maria. Hrob a sídlo arcibiskupa Metoděje. Praga: 1992.
Lokacije Sčasoma so Veligrad poistovetili s številnimi kraji v današnji vzhodni Moravski in zahodni Slovaški. Najpogosteje so ga postavili v Staré Město ali Valy pri Mikulčicah, pa tudi Hodonín, Kyjov, Znojmo, Pohansko pri Břeclavu, Veselí nad Moravo in na Slovaškem v Nitro, Devín, Trenčín in Bratislavski grad. Nekateri avtorji so Veligrad iskali tudi v Panoniji, zlasti v Blatograd,Beda Dudík: Mährens allgemeine Geschichte. II. Band, Vom Jahre 906 bis zum Jahre 1125 (izd. 1863). VeszprémTomáš Pešina z Čechorodu: Mars Moravicus I. (1677), cap. III., str. 33–34. in Székesfehérvár.Précis de géographie historique universelle, Díl 2. Pariz: 1858. Dostopno online. str. 491.
Zagovorniki teorije, da je bil Veligrad staro mesto, trdijo, vendar brez dokazov, da ko je v začetku 13. stoletja 4 km severozahodno od današnjega starega mesta (Veligrad) zrasel samostan, slednji dobil ime po tej že propadajoči trški naselbini.
Sklici
Viri
GALUŠKA Luděk, Staroměstská výročí, Brno: Moravské zemské muzeum, Uherské Hradiště: Slovácké muzeum, 1988 KLANICA Zdeněk, Velkomoravské Mikulčice-národní kulturní památka, Hodonín: Muzeum Hodonínska, 1990 HRUBÝ Vilém, Staré Město-Velehrad - ústředí z doby Velkomoravské říše, Praha: Nakladatelství Československé akademie věd, 1964 ŠONKA Jaroslav, Kronika čtená rýčem, Brno: Blok, 1982 BEZDĚČKA Pavel, ČOUPEK Jiří, GALUŠKA Luděk, POJSL Miroslav, TARCALOVÁ Ludmila, Staré Město v proměnách staletí, Uherské Hradiště: Slovácké muzeum, Staré Město: Městský úřad, 2000 MAREŠOVÁ Kristina, Uherské Hradiště - Sady, staroslovanské pohřebiště na Horních Kotvicích, Brno: Moravské muzeum, Uherské Hradiště: Okresní národní výbor, 1983 BÖHM Jaroslav, HAVRÁNEK Bohuslav, KOLEJKA Josef, POULÍK Josef, VANĚČEK Václav, Velká Morava - Tisíciletá tradice státu a kultury, Praha, Nakladatelství ČSAV, 1963 FILIP Jan, Výstava Velká Morava - 1100 let tradice státního a kulturního života, Praha, Nakladatelství ČSAV, 1964 FROLEC Ivo, GALUŠKA Luděk, VAŠKOVÝCH Miroslav, Památník Velké Moravy, Uherské Hradiště, Slovácké muzeum, 2002
Kategorija:Legende Kategorija:Velikomoravska