LXV. Kurentovanje "Kurentova hiša" zraven gledališča(zgradba z rahlo zelenkasto fasado skrajno desno) Osnovni podatki Datum: 22. februar–4. marec 2025 Kraj: Ptuj, Slovenija Organizator: Javni zavod Ptuj 19. princ karnevala: Glavni etnografski lik: Kurent (Korant) Skupni obisk: 100.000 ljudi Častni pokrovitelj Nataša Pirc Musar(predsednica Republike Slovenije) Otvoritvena etnografska povorka 22. februar (obisk) : 17.000 ljudi Mednarodna karnevalska povorka 2. marec (obisk) : 50.000 ljudi Rekord (2011): 65.000 ljudi Nagrajene karnevalske skupine 1. nagrada: »Grbci« 2. nagrada: »Go-Car-Go! Bo kar bo!« 3. nagrada: »Kitajska pomlad Hanov«

Kurentovanje 2025 je bil petinšestdeseti uradni ptujski karneval, med 22. februarjem in 4. marcem, z enajstdnevnim dogajanjem, organizira pa ga Javni zavod Ptuj v sodelovanju z MO Ptuj.

Gre za enega najbolj prepoznavnih in mednarodno uveljavljenih karnevalov v Evropi, pa tudi širše. Od leta 2017 je Kurentovo obredje vpisano na seznam nesnovne kulturne dediščine UNESCO. Vsakoletni vrhunec je Mednarodna karnevalska povorka na pustno nedeljo, z povprečno 50.000 obiskovalci.

Na vseh javnih prireditvah je nastopilo vse skupaj 8200 udeležencev (šeme, razni umetniki, čarodeji, animatorji in ostali nastopajoči), obiskalo pa jih je preko 100.000 obiskovalcev. Od tega je nastopilo skupaj 6,800 mask iz kar devetih držav, od koder so gostili 14 tujih skupin. Letos pa so povečali tudi denarni sklad za tekmovalne karnevalske skupine na 6,300 € (lani 4,200).

19. princ karnevala, Francesco Guffante, ptujski mestni sodnik je drugo leto zapored prevzel oblast.

Dogodek je bil razdeljen na 2 ločena dela: karnevalsko/etnografski prikaz in komercialni program.

Častna pokroviteljica Kurentovanja je bila Nataša Pirc Musar, predsednica Republike Slovenije.

Spored kurentovanja Vsak večer med 23. februarjem in 3. marcem bodo ob 18. uri v mestu nastopali tudi kurenti (koranti).

Uvod v pustni čas OdDogodekDanObisk200124. kurentov (korantov) skokPolnočno obredje ob ognju  na Zokijevi domačiji v Budini  (Svečnica – 2. na 3. februar)  +500kurentov

Glavni tradicionalni dogodki OdDogodekDanObiskEtnografski in karnevalski sprevodi199828. otvoritvena etnografska povorkapredpustna sobota (22.2.)  17.000  20179. dan kurentovih (korantovih) skupin pustna sreda (26.2.)  odpoved  12. pustni korzopustna sobota (1.3.)  več tisoč  2013201510. nočni spektakelveč tisoč  196065. mednarodna karnevalska povorkapustna nedelja (2.3.)  50.000  13. povorka otrok iz vrtcevpustni ponedeljek (3.3.)  več tisoč  65. pokop pustapustni torek (4.3.)  več tisoč  

Večerni prikazi ptujskih etnografskih likov DatumLikiDanV starem mestnem jedru vsak dan ob 18. uri(na pustno soboto izjemoma ob 12.30)23.2.Pokači, Rusa, Kurenti in Korantipredpustna nedelja  24.2.Orači, Baba deda nosi, Kurenti in Korantipredpustni ponedeljek  25.2.Cigani, Kurenti in Korantipredpustni torek  27.2.Kopjaši, Piceki, Vile, Tlačani, Medvedi, Kurenti in Korantipustni četrtek  28.2.Jürek in rabolj, Ploharji, Kurenti in Korantipustni petek  1.3.Kurenti in Korantipustna sobota  3.3.Kurenti in Korantipustni ponedeljek  

Spremljevalni program OdDobrodelni kuharski dogodekDanObisk200620. Obarjadapredpustna sobota (22.2.)  ca. 8,000   OdVečnamenski dogodekDanObisk20251. Kurentova tržnicapustna sobota (1.3.)  pustna nedelja (2.3.)  več tisoč   OdSlikarstvoDan200917. Ex temporeLikovna kolonijapredpustna sobota (22.2.)  Otvoritev razstavepustna sobota (1.3.)   OdŠtudentski dogodekDan200025. Kurentanc(Arena Campus Sava Ptuj)pustni petek (28.2.)  

Glavni dogodki

24. Kurentov skok (2.2.–3.2) Zvonko Križaj (Matevž Zoki II) je hotel obuditi običaj iz otroštva, ko so si njegov oče in sosedje ob Svečnici točno ob polnoči, prvič nadeli zvonce.

Je obredni ples kurentov ob ognju, ki se zgodi vedno na Svečnico, točno ob polnoči na prehodu iz 2. na 3. februar, ki si ga je 2. karnevalski princ Matevž Zoki II. leta 2001 izmislil, oziroma obudil star običaj iz svojega domačega okoliša. Zato vse od tedaj na njegovi domačiji v Budini, nedaleč stran od Ptujske rance in tik pod Ptujskim jezerom, zdaj že tradicionalno vsako leto ta čas poteka ta dogodek. Na njem se zbere tudi več sto kurentov in je uvod (čeprav neuraden) v celotno pustno dogajanje, saj je to povsem samostojen in ločen ljudski dogodek, ki ni povezan z uradnim karnevalom. Za ta dogodek je značilno, da si kurenti ne nadenejo kožuha in maske, le zvonce, ježevke in gamaše. Letos se je zbralo preko 500 kurentov.

28. Otvoritvena etnografska povorka (22.2.) Medcelinsko srečanje etnografskih pustnih likov poteka že od leta 1998, zmeraj na predpustno soboto dopoldan ob 11. uri, kot otvoritvena povorka v 11 dnevno karnevalsko pustno dogajanje. Na njem nastopajo samo tradicionalni etnografski pustni liki iz več evropskih držav. Poleg naših domačih likov kot so kurenti (koranti), baba nosi deda, pokači, ploharji, ruse, piceki, nagajivi medved, orači, vile in pustni plesači, nastopajo še tradicionalne pustne šeme iz tujine kot so Avstrija, Italija, Severna Makedonija, Bolgarija, Hrvaška itd.

22. februarja, na otvoritveni povorki je bilo 2463 nastopajočih iz 81 skupin iz najrazličnejših društev iz štirih držav: Italije, Hrvaške, Bolgarije in Slovenije. Od tega rekordnih 1076 kurentov (še nikoli toliko na etnografski povorki), 967 etnografskih mask iz Ptujskega in Dravskega polja, 303 maske iz drugih krajev Slovenije in 157 mask iz tujine. Etnografski povorko pa je obiskalo prav tako rekordnih 17.000 ljudi od blizu in daleč, kar lepo število ljudi tudi iz tujine. Oblast je drugo leto zapored za 11 dni "prevzel" 19. Princ karnevala Francesco Guffante, ptujski mestni sodnik.

1. Pihalni orkester Ptuj 2. Princ karnevala      (Francesco Guffante, ptujski mestni sodnik) 3. Prinčevi trgovci 4. Kurenti in koranti 5. Pokači (Župečja vas, Tržec, Pobrežje) 6. Kopjaši (Markovci) 7. Vile (Markovci) 8. Piceki (KUD Baron Muretinci) 9. Jürek in Rabolj (Dolena) 10. Medvedi (Markovci) 11. Cirkovški ploharji (Cirkovce) 12. Pobreški plesači (Pobrežje) 13. Baba deda nosi (Soviče-Dravci) 14. Orači (Leskovec, Podlehnik, Podvinci, Mali Okič, Markovci, Rogoznica, Kicar) 15. Rudarji (Sodinci) 16. Tlačani (Spuhlja) 17. Zeliščarke (Draženci)

18. Škoromati (Hrušica, Ilirska Bistrica) 19. Šjme (Vrbovo) 20. Liški pustje (Kanal ob Soči) 21. Sevski potecini (Selšček) 22. Obrški prutarji (Veliki Obrež) 23. Butalci (Cerknica) 24. Koši Šoštanjski (Šoštanj) 25. Pust Mozirski (Mozirje) 26. Krampusi Ankestein (Cirkulane) 27. Kungoški parklji (Kungota) 28. Coprnice izpod Resenika (Žetale) 29. Baranjske buše (Draž) 30. Brežanski zvončari (Matulji) 31. Srakarski zvončari (Sračinec) 32. Lafre, pikači, čaplje in cimeri (Čakovec) 33. Urthos E Buttudos (Sardinija) 34. Survakari-Kukeri (Sofija) 35. Cigani (TED Lükari in ED Cigani Dornava)

     STATISTIKA OTVORITVENE ETNOGRAFSKE POVORKE; 2.463 udeležencev (iz 81 skupin in društev skupaj) 1.076 udeležencev (iz 38 skupin in društev kurentov in korantov) 927 udeležencev (iz 26 etnografskih skupin in društev iz Ptuja in okolice) 303 udeležencev (iz 11 etnografskih skupin in društev iz ostalih krajev v Sloveniji) 157 udeležencev (iz 6 tujih etnografskih skupin s Hrvaške, Italije in Bolgarije)

20. Obarjada (22.2.) Od 2006 se na predpustno soboto, na pobudo Slavka Visenjaka iz Perutnine Ptuj, istočasno z otvoritveno etnografsko povorko na Novem trgu (prej na dvorišču Ptujske kleti, Minoritskega samostana in Mestne tržnice) odvija dobrodelna piščančja "Obarjada", kjer vsako leto kuhajo obaro, ki jo vsako leto organizira Lions klub. Izkupiček od prodaje več tisoč prodanih obar gre v dobrodelne namene, prvotno namenjen slepim in slabovidnim.

Jubilejna 20. Obarjada je potekala pod naslovom »Več kot juha«. Na njej je kuhalo rekordnih 24 ekip, ki so zbrali rekordnih 41,769 evrov, od tega so 22,196 evrov prispevali obiskovalci, ki jih je bilo približno toliko kot lani, ostalo pa razni donatorji. Skuhali pa so približno 6,000 porcij obare.

9. Dan kurentovih skupin (26.2.) Dan kurentovih (korantovih) skupin je relativna novost. Poteka od 2017, na pustno sredo in ga organizira Zveza društev kurentov. Gre izključno za večerni nastop kurentov, ko se v starem mestnem jedru zbere na stotine kurentov. Dogodek so že en dan prej odpovedali zaradi dežja.

12. Sobotni pustni korzo (1.3.) Sobotni (predtem mestni) pustni korzo redno poteka šele od leta 2013 na pustno soboto, saj so ga po dolgem času obudili na 140. obletnico prvega zabeleženega ptujskega mestnega korza iz leta 1873. Na njem nastopajo Rimljani, srednjeveški trgovci in meščani v pustnih opravah.

10. Nočni spektakel (1.3.) Nočni spektakel poteka od leta 2015, letos na pustno soboto, kjer nastopajo le demonske maske kot so krampusi, hudiči, parklji, zombiji...

65. Mednarodna karnevalska povorka (2.3.) Osrednja mednarodna karnevalska povorka je vrhunec vsakoletnega kurentovanja, ki poteka na pustno nedeljo popoldan. Na njej pa nastopa po več tisoč etnografskih in ostalih pustnih mask, tako domačih kot številnih šem iz ostalih evropskih držav, najboljše maske pa so tudi nagrajene. Na njej se zbere v povprečju 50.000 obiskovalcev iz vseh koncev Slovenije, pa tudi iz tujine. To je ena največjih in najpomembnejših povork v Evropi in svetu. V letu 2011 pa se je na glavni mednarodni nedeljski povorki zbralo kar 65.000 ljudi, absolutni rekord, ki še do danes ni bil presežen.

2. marca, na pustno nedeljo, se je povorka ob 13. uri začela pri gasilskem domu Ptuj (Potrčeva) in se zaključila ob 16. uri pri MIheličevi galeriji, na njej pa se je zbralo okrog 50.000 ljudi, med njimi ogromno tujih obiskovalcev. V povorki je sodelovalo skupaj 2.248 udeležencev iz 81 skupin. Dogodek sta obiskali letošnja častna pokroviteljica predsednica Slovenije Nataša Pirc Musar in predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič.

      ETNOGRAFSKI DEL; 1. Pihalni orkester Ptuj 2. Princ karnevala      (Francesco Guffante, ptujski mestni sodnik) 3. Prinčevi trgovci 4. Kurenti in koranti 5. Pokači (Pobrežje) 6. Kopjaši (Markovci) 7. Vile (Markovci) 8. Jürek in Rabolj (Dolena) 9. Pokači (Tržec) 10. Cirkovški ploharji (Cirkovce) 11. Piceki (Nova vas pri Markovcih) 12. Pokači (Župečja vas) 13. Tlačani (Spuhlja) 14. Orači (Podvinci, Lancova vas, Podlehnik Leskovec, Dornava, Kicar) 15. Ruse (Ruse Center) 16. Cigani (TED Lükari in ED Cigani Dornava) 17. Survakari (Pernik) 18. Divji prašiči (Arlon) 19. Čarojice (Banja Luka) 20. Sitnan (Banská Štiavnica) 21. Krampusi (Eggersdorf) 22. Mülhüser Waggis (Moulhouse)

      KARNEVALSKI DEL; 23. Bavarci-Oktoberfest (Pihalna godba Markovci) 24. Veseli klovni 25. Hüjdi vragi 26. Lectova srca (OŠ Meglič, Mladika, Breg, Ljudski Vrt, Pivka) 27. Dežela mušnic (Karn. skupina Bukovci-Vopošnica) 28. Kremenčkovi (Športno društvo Moškanjci) 29. Kitajska pomlad Hanov (Društvo Kocil) 30. Žabe (KUD Maska Stojnci) 31. Stara Kitajska (Fašenska skupina Separji) 32. Texas Show (mladina Bukovci) 33. Palčki in sneguljčice iz haloških jamǃ (KTD Klopotec) 34. Go – Car – Go! Bo kar bo! (Strojna šola Ptuj) 35. Lintvorti (TED Sodinci) 36. Grbci (KUD Vetrnice) 37. Ko to tamo peva (Fašenska skupina Moškanjci) 38. Astrodravci (Mladi Dravsko polje) 39. Medo nosi (Dornava)

     STATISTIKA MEDNARODNE KARNEVALSKE POVORKE; 3.248 udeležencev (iz 81 skupin in društev skupaj) 1.116 udeležencev (iz 41 skupin in društev kurentov in korantov) 956 udeležencev (iz 21 etnografskih skupin in društev iz Ptuja in tujine) 1065 udeležencev (iz 17 karnevalskih skupin in društev iz Ptuja in okolice) 761 udeležencev (iz 13 tekmovalnih karnevalskih skupin) 111 udeležencev (iz 5 tujih etnografskih skupin iz Avstrije, Bolgarije, Francije, Belgije in Slovaške)

13. Povorka otrok iz vrtcev (3.3.)