Registrske tablice Italije

sličica|300px|Zadnja registrska tablica (VI – Vicenza, leto registracije 2002) sličica|210px|Sprednja tablica Registrske tablice Italije se izdajajo od poznega 19. stoletja. Proizvaja jih tovarna državne tiskarne in kovnice (Istituto Poligrafico e Zecca dello Stato) v Foggii.

Tablice, ki so danes v uporabi, uporabljajo dva sistema številčenja: starejši temelji na geografskem poreklu vozila, trenutni, uveden leta 1994, pa je v celoti sestavljen iz naključno dodeljenih črk in številk. Od leta 1999 tablice poleg levega modrega polja z oznako države (I) vsebujejo modro polje tudi na desni, kjer se lahko namestita nalepki z letnico registracije in oznako pokrajine.

Registrska oznaka je vezana na vozilo in tablice so pritrjene trajno od prve registracije do prenehanja uporabe.

Oznake pokrajin sličica|420px|Zemljevid italijanskih pokrajin z njihovimi kraticami Kratica Pokrajina/Metr. mesto Opombe AG, GI Agrigento Ob uvedbi kod leta 1927 sta se mesto in pokrajina imenovala Girgenti, vendar so ju še istega leta preimenovali v današnji Agrigento. AL Alessandria AN Ancona AO Aosta AP Ascoli Piceno AQ L'Aquila AR Arezzo AT Asti AV Avellino BA Bari BG Bergamo BI Biella od 1994 BL Belluno BN Benevento BO Bologna BR Brindisi BS Brescia BT Barletta - Andria - Trani od 2006 BZ Bolzano CA Cagliari CB Campobasso CE Caserta od 1945 CH Chieti CI Carbonia - Iglesias 2008–2016 CL Caltanissetta CN, CU Cuneo Leta 1927 dodeljeno kodo CU so leta 1928 zamenjali s CN (verjetno v izogib podobnosti s piemontsko besedo za zadnjico). CO Como Vključno z občino Campione d'Italia, eksklavo znotraj ozemlja Švice (kantona Ticino). CR Cremona CS Cosenza CT Catania CZ Catanzaro EN, CG Enna Leta 1927 se je Enna imenovala Castrogiovanni in dobila kratico CG, vendar sta istega leta mesto in pokrajina dobila sedanje ime. FC, FO Forlì - Cesena Kratica pokrajine Forlì je bila do leta 1999 FO, nato pa je bila s predsedniškim odlokom spremenjena v FC. FE Ferrara FG Foggia FI Firence FM Fermo od 2006 FM, FU Reka (Fiume) Leta 1927 je bila Reki dodeljena koda FU, leta 1930 pa spremenjena v FM. Po drugi svetovni vojni je Reka pripadla Jugoslaviji in je danes del Hrvaške. Dolgo je veljalo, da se kratic nekdanjih italijanskih pokrajin ne uporablja znova za druge pokrajine. Od leta 2006 to pravilo ne velja več, zato je bila koda FM dodeljena novoustanovljeni pokrajini Fermo. FR Frosinone GE Genova GO Gorica GR Grosseto IM Imperia IS Isernia od 1970 KR Crotone od 1994Ker so bile vse možne črkovne kombinacije (CR, CO, CT, CN in CE) že uporabljene za druge pokrajine, so se za Crotone odločili okrajšavo izpeljati iz starogrškega imena mesta Kroton. LC Lecco od 1994 LE Lecce LI Livorno LO Lodi od 1994 LT Latina Do leta 1945 Pokrajina Littoria. Ker je bila kratica združljiva z novim imenom, se je obdržala. LU Lucca MB Monza in Brianza od 2006 MC Macerata ME Messina MI Milano MN Mantova MO Modena MS, AU Massa - Carrara Leta 1938 je Benito Mussolini dal združiti Masso in Carraro v enotno občino Apuania, ob tem pa spremenil tudi ime pokrajine. Novo ime je bilo nato ukinjeno ob razglasitvi republike leta 1946. Med letoma 1939 in 1949 se je zato uporabljala kratica AU, kljub temu pa se je številčenje vozil nadaljevalo: avtomobili, registrirani v pokrajini od številke 2712 do 4643, so imeli namesto MS kratico AU. MT Matera NA Neapelj (Napoli) NO Novara NU Nuoro OG Ogliastra 2008–2016 OR Oristano od 1974 OT Olbia - Tempio 2008–2016 PA Palermo PC Piacenza PD Padova PE Pescara PG, PU Perugia Leta 1933 spremenjena iz PU v PG. PI Pisa PL Pulj Leta 1947 je mesto pripadlo Jugoslaviji in je danes na Hrvaškem. PN Pordenone od 1968 PO Prato od 1994 PR Parma PT Pistoia PU, PSPesaro in UrbinoDo leta 1999 je kratica bila PS, nato pa je bila z odlokom predsednika spremenjena v PU. PV Pavia PZ Potenza RA Ravena RC Reggio Calabria RE Reggio Emilia RG Ragusa RI Rieti RN Rimini od 1994 ROMA Rim Do leta 1951 Roma, od maja 1951 dalje pa je ime izpisano s pomanjšanimi velikimi črkami. Na trolejbusih, bivalnih prikolicah Civilne zaščite in v dokumentih, kjer je zahtevana dvočrkovna okrajšava, se uporablja kratica RM. RO Rovigo SA Salerno SI Siena SO Sondrio SP La Spezia SR Sirakuze SS Sassari SU Južna Sardinija (Sud Sardegna) od 2017 SV Savona TA Taranto TE Teramo TN Trento TO Torino TP Trapani TR Terni TS Trst Od leta 1947 do 1954 je predstavljala cono A Svobodnega tržaškega ozemlja, ki je uporabljala isto kratico, le da je izdajala tablice bele namesto črne barve. TV Treviso UD Videm (Udine) VA Varese VB Verbano - Cusio - Ossola od 1994 VC Vercelli VE Benetke VI Vicenza VR Verona VS Srednji Campidano (Medio Campidano) Prvotna začasna kratica pokrajine Srednji Campidano je bila MD, naknadno pa so iz začetnic glavnih mest, Villacidra in Sanlurija, izpeljali kratico VS. 2008–2016 VT Viterbo VV Vibo Valentia od 1994 ZA Zadar

Zgodovina 1897–1901 Prve italijanske registrske tablice za vozila je predvidel kraljevi odlok 16. decembra 1897, št. 540, ki je uvedel obveznost opremljenosti koles z občinsko registrsko tablico.

Po analogiji s to določbo je občina Milano leta 1898 razglasila Uredbo o prometu motornih vozil, katere 17. člen je zahteval pritrditev tablice z imenom lastnika in številko občinskega dovoljenja na levo stran avtomobilov.

1901–1905 sličica|Primer tablice, shranjen v torinskem avtomobilskem muzeju S kraljevim odlokom 28. avgusta 1901, št. 416 je bila razglašena prva Uredba o prometu avtomobilov po navadnih cestah, katere člen 91 določa obveznost, da se vsa vozila v prometu opremijo s posebno fiksno registrsko tablico, z dovoljenjem lokalne prefekture. Plošča, ki jo je izdelal lastnik na lastne stroške, je morala biti izdelana iz kovine in je morala v celoti in z jasno vidnimi črkami prikazati ime province in številko licence, ki jo je izdala prefektura.

V Italiji je bilo leta 1899 111 avtomobilov, leta 1900 326 in leta 1901 937; tablice so izdelali lastniki vozil, razen če so bili člani italijanskega Touring Cluba, ki je vsem članom, ki so za to zaprosili, zagotovil tablice z grbom društva.

1905–1927 sličica|levo|Sprednja tablica (rdeča 2 – pokrajina Ancona) Potem ko so avtomobili doživeli dotlej nesluten razmah, so leta 1905 s tablic odpravili polno ime mesta in ga nadomestili s številko, običajno rdečo, ki je označevala pokrajino izvora. Poleg nje sta bila v črnem izpisana vezaj in registrska številka. Tablice so bile izdelane na podlagi številke, ki jo je dodelila prefektura, a je enako kot v prejšnjem obdobju njihovo izdelavo moral zagotoviti lastnik vozila, pri čemer jih je imel možnost naročiti pri italijanskem Touring Clubu; zaradi tega so se takratne registrske tablice med seboj pogosto zelo razlikovale.

S številkami od 1 do 69 so bile po abecednem redu zastopane pokrajine, ki so obstajale pred prvo svetovno vojno. Naslednjih šest je bilo dodanih leta 1923, potem ko je vlada administrativno reorganizirala novo priključena ozemlja in dodala dve pomorski prestolnici. Z zadnjo aneksijo leta 1924 je bila na seznam vključena številka 76 za Reko. V novih pokrajinah so te registrske tablice nadomestile stare po vzoru avstrijskih registrskih tablic, ki so tudi po italijanski aneksiji nekaj časa ostale v uporabi.V skladu s splošno politiko liberalnih vlad do ozemelj, osvojenih v vojni, je pri registrskih tablicah prišlo zgolj do italijanizacije besedila, pri čemer se bistvo ni spremenilo. Takrat je Avstrija uporabljala sistem številčenja po provincah, Italija pa je ob prevzemu suverenosti v teh območjih pri novih registracijah vozil le zamenjala črko E, ki je označevala Tirolsko, s T za Trentino, in K, ki je označevala Avstrijsko primorje, z VG za Julijsko krajino, pri čemer je nadaljevala obstoječe številčenje. Če je bila na primer zadnja avstrijska tablica E 945, bi bila prva italijanska T 946. Šele fašistični režim je ta sistem ukinil in uvedel italijanski sistem registracije tudi v novih pokrajinah. Številke pokrajin po sistemu, veljavnem od 1905 do 1927<span style="color:red">1 AlessandriaFonte: Annuario generale 1923-24 del Touring Club Italiano (p. 165, cap. "Patente di abilitazione" e specchietto "Numeri delle targhe d'auto e moto"). <span style="color:red">2 Ancona<span style="color:red">3 Aquila<span style="color:red">4 Arezzo<span style="color:red">5 Ascoli<span style="color:red">6 Avellino<span style="color:red">7 Bari<span style="color:red">8 Belluno<span style="color:red">9 Benevento<span style="color:red">10 Bergamo<span style="color:red">11 Bologna<span style="color:red">12 Brescia<span style="color:red">13 Cagliari<span style="color:red">14 Caltanissetta<span style="color:red">15 Campobasso<span style="color:red">16 Caserta<span style="color:red">17 Catania<span style="color:red">18 Catanzaro<span style="color:red">19 Chieti<span style="color:red">20 Como<span style="color:red">21 Cosenza<span style="color:red">22 Cremona<span style="color:red">23 Cuneo<span style="color:red">24 Ferrara<span style="color:red">25 Firence<span style="color:red">26 Foggia<span style="color:red">27 Forlì<span style="color:red">28 Genova<span style="color:red">29 GirgentiDanes Agrigento.<span style="color:red">30 Grosseto<span style="color:red">31 Lecce<span style="color:red">32 Livorno<span style="color:red">33 Lucca<span style="color:red">34 Macerata<span style="color:red">35 Mantova<span style="color:red">36 Massa<span style="color:red">37 Messina<span style="color:red">38 Milano<span style="color:red">39 Modena<span style="color:red">40 Napoli<span style="color:red">41 Novara<span style="color:red">42 Padova<span style="color:red">43 Palermo<span style="color:red">44 Parma<span style="color:red">45 Pavia<span style="color:red">46 Perugia<span style="color:red">47 Pesaro<span style="color:red">48 Piacenza<span style="color:red">49 Pisa<span style="color:red">50 Porto MaurizioDanes Imperia, po upravni združitvi Oneglie in Porto Maurizia leta 1923.<span style="color:red">51 Potenza<span style="color:red">52 Ravena<span style="color:red">53 Reggio Calabria<span style="color:red">54 Reggio Emilia<span style="color:red">55 Roma<span style="color:red">56 Rovigo<span style="color:red">57 Salerno<span style="color:red">58 Sassari<span style="color:red">59 Siena<span style="color:red">60 Siracusa<span style="color:red">61 Sondrio<span style="color:red">62 Teramo<span style="color:red">63 Torino<span style="color:red">64 Trapani<span style="color:red">65 Treviso<span style="color:red">66 Udine<span style="color:red">67 Venezia<span style="color:red">68 Verona<span style="color:red">69 Vicenza<span style="color:red">70 PolaUvedena leta 1923.<span style="color:red">71 La Spezia<span style="color:red">72 IonioUvedena leta 1923. Pokrajina se je leta 1951 preimenovala v Taranto, vendar pa se je že leta 1927 zanjo določila kratica TA.<span style="color:red">73 Trento<span style="color:red">74 Trieste<span style="color:red">75 Zara<span style="color:red">76 CarnaroUradno imenovana »Kvarnerska pokrajina« (Provincia del Carnaro) z glavnim mestom Reko; uvedena leta 1924.

1927–1976 sličica|Zadnja tablica (1927–32) Leta 1927, med fašistično vladavino, je Italija uvedla kovinske tablice s črnim ozadjem in belimi znaki. Za pokrajine je namesto številskih uvedla nove dvočrkovne oznake (z izjemo Rima, katerega ime je bilo in je še danes izpisano v celoti). Od leta 1927 do 1932 so bile tablice enovrstične, kratica pokrajine pa je bila izpisana desno od številčne oznake. sličica|Sprednja tablica z logotipom CONI v obliki romba (MI – Milano) Leta 1932 so sprednje tablice ostale nespremenjene, zadnje pa so se začele izdajati v merah 320 × 200 mm in z rahlo prilagojeno pisavo Garamond. Oznaka pokrajine se je preselila v zgornji levi kot. Med letoma 1928 to 1944 je bil na zadnjih tablicah poleg pokrajinske oznake prisoten fašistični simbol – liktorski snop. Za izdelavo sprednjih tablic je bil sprva zadolžen lastnik (in so se lahko zato med seboj precej razlikovale), leta 1932 pa jih je začel proizvajati CONI v standardiziranih merah 262 × 57 mm.