Libijsko puščavsko steklo ali veliko peščeno morsko steklo je impaktit (kamnina, ustvarjena ali spremenjena z enim ali več udarci meteorita), izdelan večinoma iz lechatelierita (kremenčevo steklo, amorfni , nekristalni mineraloid), ki ga najdemo na območjih v vzhodni Sahari, v puščavah vzhodne Libije in zahodnega Egipta. Odlomke puščavskega stekla lahko najdemo na območjih, velikih več deset kvadratnih kilometrov. Tako kot obsidian so ga v pleistocenu rezali in uporabljali za izdelavo orodij.

Geološki izvor

Izvor puščavskega stekla je negotov. Meteoritski izvor je že dolgo veljal za možen, nedavne raziskave pa povezujejo steklo z udarnimi značilnostmi, kot so razgradnja cirkona, izhlapeni kremen in meteoritske kovine, ter z udarnim kraterjem. Nekateri geologi povezujejo steklo s toplotnim sevajem zaradi meteorskih velikih zračnih izbruhov, zaradi česar je analogno ustvarjenemu trinititu iz peska, izpostavljenega toplotnemu sevanju jedrske eksplozije. Steklo v libijski puščavi je bilo datirano kot nastalo pred približno 29 milijoni let.

Analiza vzorcev s tehniko difrakcije povratnega sipanja elektronov (EBSD) je pokazala kristalne strukture cirkona, ki nastanejo le, ko se reidit tali pri zelo visokih temperaturah in se nato pretvori v cirkon. Reidit je bil najden le na mestih padca meteorita, kjer je nastal ob zelo visokih udarnih tlakih. Zračni izbruhi nikoli ne povzročijo te vrste mineralne transformacije.

Lastnosti in opis Barva libijskega puščavskega stekla se spreminja od svetlo rumene, medeno rumene, zeleno rumene, mlečno bele do črno sive. Primerki, najdeni na zemeljskem površju, so pogosto zloščeni s puščavskim peskom (posipani z vetrom), medtem ko so tisti, ki so obtičali v zemlji, erodirani in motni. Mohsova trdota je 6 do 7, gostota je 2,2 g/cm3, prelom je školjkast, temperatura tališča je 1700 °C.

Kemična sestava: 97,92 % 1,37 % 0,02 % 0,37 % 0,05 % 0,21 % 0,26 % 0,19 %

Razširjenost Razpršeno območje v libijsko-egiptovski puščavi obsega približno 6500 km2 in leži med velikim peščenim jezerom blizu oaze Kufra v jugozahodnem Egiptu in planoto Gilf-el-Kebir na egiptovsko-libijskem obmejnem območju, ki je delno vojaško območje z omejenim nadzorom. Tam premikajoče se sipine vedno znova razkrivajo posamezne primerke puščavskega stekla. Celotne rezerve so ocenjene na okoli 1400 ton.

Sklici

Zunanje povezave

Google Scholar: "Desert Glass" Glass in Nature from The Corning Museum of Glass

Kategorija:Geografija Libije Kategorija:Geografija Egipta Kategorija:Steklo