Trogloditski Judje ali jamski Judje (iz francoske besede Juifs troglodytes), so bile judovske skupnosti, ki so prebivale v umetnih jamah v gorah. Najbolj znane tovrstne skupnosti so obstajale na območju planote Gharjan (Džebel Gharjan) v gorovju Nafusa v Libiji in se običajno imenujejo Gharjanski Judje. Te skupnosti danes ne obstajajo več.Ken Blady, Jewish Communities in Exotic Places, , 2000, Section "Cave Rabbis? Cave Synagogues?", pp.311-329"The Jewish Community of Gharian", ANU - Museum of the Jewish People
Zgodovina Judovska plemena, ki so živela v umetnih jamah, so bila stoletja znana v Maroku, Alžiriji in Tripolitaniji. Njihovi domovi in sinagoge so bili v jamah; na površju so bila samo pokopališča. Judovski jamski prebivalci Libije so bili znani vsaj od leta 70 n. št., ko je rimsko-judovski zgodovinar Jožef Flavij opisal Troglodytis.Jožef Flavij, Antiquities, 1.15.1 V 11. stoletju je dokumentacija v zvezi z judovskimi skupnostmi v Džebel Nefusu najdena v kronikah zgodovinarja Abu ʿUbajda al-Bakrija, ki spominja na mesto Giado in ga opisuje kot pomembno križišče čezsaharskih trgovskih poti, ki so gojile odnose s Fezanom in s cesarstvom Kanem-Bornu, ki je gostilo judovske skupnosti.
Ko je Španija leta 1510 napadla Tripolis, je veliko Judov pobegnilo v Gharjan (med drugim) in ti Judje so s seboj prinesli sefardsko tradicijo. Več informacij o Judih Gharjan se je začelo objavljati sredi 19. stoletja. Glavne skupine judovskih jamskih prebivalcev so bile v naselbinah Gharjan, Tigrena/Tigrina in Beni-Abas. Leta 1906 je arheolog Nahum Slouschz obiskal območje in napisal podrobno poročilo."The Troglodyte Jews of the Sahara" (translated from the French of N. Slousch), The Reform Advocate, 21 September 1907"Jewish cave homes at Gharyan, Libya"Marie-Louise Gumuchian Going underground: Libya's unusual cave dwellings, Reuters, July 1, 2013
Med 17. in 19. stoletjem se je veliko Judov iz Džebel Nefusa izselilo v obalna mesta, predvsem v Tripolis in Gabès. Okoli leta 1914 je v regiji Džebel Nefusa ostalo med 2000 in 2500 Judov.[
Ko je Libija pridobila neodvisnost, se je večina Judov, vključno s tistimi iz Gharjana, zaradi poslabšanih razmer, kot so pogromi, preselila v Izrael."The Jews of Libya" , Jewish Renaissance , April 2005, p. 13-22
Trenutno veliko teh jam zasedajo Libijci, ki so posodobili bivališča, vključno z dodajanjem elektrike, tekoče vode in odvodom odplak. Ta vrsta bivališča ima številne prednosti. Nekatere od teh jamskih domov se oddajajo tudi turistom.Salaheddin Mohammed Ali Ebrahim "A framework to assess the rehabilitation of historic cave dwellings in Libya using modernization theory and technology acceptance model ", Ph.D. thesis, 2020"Libya renovates ancient ‘cave houses", Al Arabiya, 31 May 2012.
Kultura Običaj življenja v hišah, vklesanih v skalo, da bi se zaščitili pred vročino, je bil skupen muslimanskim sosedom; stavbe so bile sestavljene iz prostorov, razporejenih okoli izkopanega podzemnega dvorišča s streho, ki je bila na tleh; zato so bili skriti pred ulico. Skupaj je živelo več družin, ki so si delile izkopane prostore, ki so služili kot kuhinja in shramba; trogloditske stavbe so vključevale tudi sinagogo.The Jews of Libya, in Jewish Renaissance, aprile 2005, pp. 13-22. Čeprav so trogloditski Judje živeli v berberofonskih skupnostih, so bili arabsko govoreči in so se k berberščini zatekali le za komunikacijo z muslimani. Ta položaj je podoben položaju Judov iz Mzabske doline, ki prav tako govorijo arabsko in živijo v berberofonskih skupnostih. Vendar pa je možno, da je bila v prejšnjih časih berberščina materni jezik skupnosti.Taïeb, 2000, p. 159. Priimki, kot so Nefousi, Ghariani in Srousi, ki izhajajo iz toponimov Džebel Nefusa, so zelo pogosti priimki v skupnosti in pričajo o izvoru teh družin iz Nefusa.Taïeb, 1992, pp. 98-99.
Sklici
Literatura Harvey E. Goldberg, Cave dwellers and citrus growers a Jewish community in Libya and Israel, CUP Archive, 1972, p. 208, ISBN 0521084318. Pessah Shinar, Modern Islam in the Maghrib, Gerusalemme, Università Ebraica di Gerusalemme, ISBN 9657258022. Jacques Taïeb, Les Juifs du Maghreb au xixe siècle: aperçus de démographie historique et répartition géographique, vol. 47, n. 1, Population, 1992. Jacques Taïeb, Sociétés juives du Maghreb moderne (1500-1900), Parigi, Maisonneuve et Larose, 2000, ISBN 2706814675.
Kategorija:Zgradbe in objekti v Libiji Kategorija:Ljudska arhitektura Kategorija:Judovska zgodovina