Starina Nóvak (; ; , "Stari Novak"), srbski hajduk bolgarskega porekla, * 1520, Poreč, Osmansko cesarstvo, † 5. februar 1601, Koloszvár, Kneževina Transilvanija.
V zgodovino se je zapisal kot pomemben upornik zoper turško oblast, danes pa velja za narodnega junaka pri Srbih, Romunih in Bolgarih.
Poreklo in mladost Novak se je rodil ali v srbsko družino iz vasi Poreč na otoku na Donavi, tedaj del Osmanskega cesarstva (danes Donji Milanovac v Srbiji). Njegova družina naj bi izhajala iz Timočke krajine.Cristea Sandu Timoc, Contribuția baladei timocene în cadrul relațiilor culturale dintre români și popoarele Balcanice. Partea a II-a. Revista Dacia Aureliana, Apr 16, 2012, p.8Aleksandra Bonači, Miodrag D. Marković. Na novim ognjištima. Savez udruženja boraca narodnooslobodilačkog rata SR Srbije. 1969, p. 13. "Старина Новак је био пореклом из неке властеоске породице која је за одбрану сокобањске долине од Турака подигла више утврђења на њеним прилазима" Novakov oče je bil pomemben poreški trgovec, ki je nekaj časa živel tudi v bolgarskem mestu Niš, zaradi česar obstaja možnost, da se mu je sin rodil prav tam, v nekem obdobju pa je bil celo kandidat za srbski prestol. Novakova mama je bila Vlahinja, ki je izhajala iz vasi Basarabi pri Kalafatu. Srbski zgodovinar Jovan Raić je zapisal:
Dodaten podatek, ki nakazuje sorodstvo z bolgarskimi vladarji je Novakov vzdevek Debeli, ki bi lahko opisoval Novakovo telesno podobo, hkrati pa je to tudi prevod dinastičnega vzdevka Šišman (iz turščine şişman – »debeli«). Temu pritrjuje tudi dejstvo, da se v nekaterih virih ime pojavlja kot Novak Debelić, torej gre bolj za priimek – kopijo turškega patronimika – kot pa za osebni vzdevek. Podobno se v srbskih virih imenuje Starina Novak, kar je prevod njegovega imena Baba Novak – iz turškega baba, kar pomeni »oče«, »starec«. Pravzaprav tako plemenito poreklo jasno pojasnjuje marsikaj, predvsem pa Novakovo prvovrstno vojaško znanje in krščansko vnemo, njegovo relativno visoko izobrazbo, netipično za njegovo dobo in poklic, ter njegovo obsežno jezikovno in drugo znanje ter uspešno kariero na vlaškem knežjem dvoru.
V štiridesetih letih 16. stoletja se je Novakov oče naselil v Niškem in trgoval s krznom, ki ga je prodajal po Vlaškem in Ogrskem. V zgodnjih letih se je mladi Novak izobraževal v poreškem samostanu, kjer se je naučil brati in pisati v stari cerkveni slovanščini. Prejel je tudi dobro krščansko in socialno znanje. Naučil se je knjižne bolgarščine, grščine, latinščine ter izboljšal znanje vlaškega jezika. Poleg svojega maternega jezika srbščine se je naučil tudi romunščine v Timočki krajini, grščine ter turščine, ko je deloval kot turški suženj.
Vojaška kariera sličica|Mihael Hrabri, vlaški knez, Novakov zaveznik in nadrejeni Po očetovi smrti je nadaljeval družinsko podjetje, vendar je prišel v resen spopad s Turki, ki so ga zaprli in tako mučili, da je izgubil vse zobe, zaradi česar se ga je prijel vzdevek Starina. Tako je že zelo zgodaj začel svojo hajduško kariero; zapustil je svoj rodni kraj in se umaknil v gozdove Timočke krajine, kjer ga je nek harambaša hitro naučil vojaščine in vihtenja orožja. Kmalu je ustanovil svojo četo in pričel s silnimi protiturškimi napadi. Njegova močna osebnost in vojaška spretnost sta pritegnila mnoge somišljenike, njegovi vojaki pa so postali močna bojna sila. Najstarejša omemba Novaka sega v leto 1595, ko je omenjen med silami vlaškega kneza Mihaela Hrabrega. Na knežjem dvoru je postal eden Mihaelovih najuspešnejših vojaških poveljnikov, ko pa je kasneje dosegel čin generala, je postal njegov najbližji zaveznik in desna roka.Andea, Avram. Mihai Viteazul și căpitanul sârb Baba Novac (1596 – 1601). // Studia Universitatis Babes-Bolyai, Series Historia, Nr. 1 – 2/2002. Njegova vloga je postala še posebej pomembna ob koncu 16. stoletja, ko se je začela avstrijsko-turška vojna med Habsburško monarhijo in Osmanskim cesarstvom. V svoji prvi bitki je skupaj z vlaškim knezomnapadel in zavzel Ada Kaleh, otoško trdnjavo sredi Donave, ki je nadzorovala Džerdap.
Leta 1594В различните източници за събитията станали в периода 1594 – 1598 г., дават различни конкретни години различаващи се с около 10 души за числеността на хайдушките отряди и точно кога са станали, например за превземането на София от 2000 хайдути се сочи и 1596, за превземането на Плевен 1595 и 1956 и т.н., но винаги в този отрязък от време 1594 – 1598 г. Тук те са посочени според традиционната им хронология. je Starina Novak skupaj z dalmatinskim Deli Markom organiziral konjenico 800 mož, ki so jo sestavljali Bolgari, Vlahi, Madžari in Srbi. Konjenica je prečkala Donavo in vdrla v Vidin, vendar ji ni uspelo zavzeti trdnjave, ki so jo Turki okrepili in prenovili, branila pa jo je številna posadka in številni topovi. Nekateri ta napad povezujejo z ambicijo Starine Novaka, da obnovi Vidinsko kraljestvo, kateremu so mu vladali njegovi predniki. 39 – 40. Ker ni bilo sredstev za obleganje, sta se Novak in Deli Marko odpravila proti Nikopolu, in čeprav je bil tudi dobro utrjen, je bil zavzet s hitro ofenzivo. Po tej zmagi sta se usmerila proti Svištovu, a tudi tam sta naleteli na znatne sile in topove, tako da sta zavzeli Ruse in Kladovo ter začela prestrezati turške kolone, ki so bile poslane kot okrepitev tistim, ki so se borile proti Avstrijcem, in jim prerezala komunikacijske poti. Konjenici se je pridružilo še približno 500 ljudi, predvsem Bolgarov, in postala je velika ovira za premik turških okrepitev na fronto.
Leta 1595 je v Banatu združil Mihaelove sile in si prislužil čin stotnika z 2000 srbskimi hajduki pod poveljem, s katerimi je nameraval osvoboditi vlaške dežele.sličica|Spomenik Starini Novaku v Cluju-Napoci v Romuniji|levoZgodaj spomladi je s 700 vojaki ponovno prečkal Donavo, hitro prišel do gorovja Balkana in tam s presenetljivim napadom, v katerem je preživelo zgolj 8 njegovih vojakov, porazil številno turško vojsko, kateri so zasegli veliko količino živine in opreme. Ta zmaga je razširila njegovo vojaško slavo daleč naokoli. Novakov odred se je s severa pridružil zavzetju bolgarske Sofije, glavnega mesta evropskih posesti Turkov - rumelijskega bejlerbeja in sedeža rumelijskega bejlerbega, pred 2000 razbojniki, ki jih je vodil Čavdar Vojvoda iz regije Štip. Vzpostavili so začasni nadzor ne zgolj v Sofiji, temveč tudi nad Kjustendilom, Novim Bardom, Kratovom, Skopjem, bogatimi rudniki na tem območju in drugimi manjšimi naselji. Celotna ta regija je bila osvojena in osvobojena izpod turške oblasti, o čemer pričajo Hodža Sead-ed Din v svoji Zgodovini, poseben sultanov dekret za njeno ponovno osvojitev in dokumenti evropskih popotnikov o krutem poboju upornega bolgarskega prebivalstva, katerega trupla in sveže odsekane glave naj bi poleti leta 1596 dobesedno posejale dolgo pot od Sofije do Niša.При пътуването през лятото на новия австрийски посланик в Цариград барон Фридрих фон Креквиц придружаващият го Фридрих Зайдел в „Пътуване от София за Ниш“, 1596 г. пише: „Купища избити хора и проснати мъртъвци на купове от всички страни“ по пътя от София до Ниш, а от двете му страни „много стотици пресни човешки глави на християни, бедни български селяни, които стигаха далеч в полето.... Когато пристигнахме край Ниш, турците бяха поставили там от двете страни на пътя в чест на турския султан много пресни човешки глави на християни, бедни български селяни....всеки един до друг, пред двете градски врати, като стигаха далеч в полето. Жално беше да се гледа това. Турците разказваха, че те се били разбунтували срещу турския султан.“ В История на българите, Георги Марков и колектив, ИК Труд, София 2004, стр. 305 и текста на Фридрих Зайдел.
15. avgusta 1595 je Starina Novak v močvirjih blizu Călugărenov pri mestu Giurgiu skupaj z vlaškim vojvodo Mihailom Hrabrim premagal številčno turško vojsko, ki je vdrla z nasprotnega brega Donave in ji je poveljeval Koca Sinan paša. Oktobra so pregnali Turke iz Târgovișta, Bukarešte ter Giurgiuja, na bolgarski obali pa so osvojili Silistro, Harsovo in Babadag. Cesar Rudolf II. je cenil vlogo in dejanja konjenice Starine Novaka in Deli Marka v dolgi vojni in je tako po Donavi poslal tri ladje z denarjem, orožjem in 600 prostovoljci iz Francije, Nemčije in Italije ter 6 lahkih topov s konjsko vprego, kar je povečalo udarno moč enote. Cesar je Novaku in Deli Marku podelil tudi nemške vojaške čine in obljubil, da bo po uspešni vojni s Turki poslal vso svojo vojsko v boj za obnovo bolgarske in srbske državnosti.
Leta 1598 je na čelu odreda 1500 mož, večinoma Srbov in nekaj Bolgarov, znova prečkal Donavo z Deli Markom, združil moči s preostankom sil Mihaela Hrabrega, s tem je vojska štela 16.000 oboroženih mož, in zavzel vasi Krachunovsko, Tri Kladentsi, Lokvitsa, Vabel ter trdnjave Oryahovo, Pleven, Vratsa in Mezdra, Vidin in Florentin, srbski in bolgarski prebivalci teh krajev pa so se po tem z osvobodilno vojsko poveselili. Kronisti so ta del Stare planine začeli imenovati Novakova planina. Ko se je Starina Novak približal gorovju Balkana, je to postalo znak za izbruh dolgo pripravljane prve trnovske vstaje. Posledično je 60.000 Bolgarov zbežalo čez Donavo na Vlaško, Starina Novak pa v Rusijo.
Leta 1599 se je sila več kot 50.000 mož pod vodstvom Bordja Maka v Ploieștih sestala z Novakovo vojsko v kvadrat s 5-6 vrstami v sredi, preden je zasegla Sibiu. Istega leta se je bil prisiljen vrniti na Vlaško, da bi prevzel poveljstvo nad levim krilom 40.000-članske vojske Mihaela Hrabrega v zgodovinski bitki pri Šelimberju s Transilvanci nedaleč od Sibiuja, po kateri je Transilvanijo osvojil vlaški vojvoda, nekaj dni kasneje pa so njenega vladarja, knezoškofa Bathoryja, ubili Škeji in Mihael je postal gospodar kneževine.
Leta 1600 so bile Novakove čete nameščene v Banat, kjer jim je bilo naročeno osvoboditi južne dežele. Starina Novak je bil poslan, da zavzame stari sedež Fružina, sina carja Ivana Šišmana, trdnjavo Lipova. Ko je to nalogo hitro opravil, je bil ponovno drugi za knezom v poveljstvu Mihaelovih čet, ki so maja zavzele glavno mesto moldavske kneževine Iași, nato Kamenets Podolsky in Hotin na Dnestru. Tako je bila celotna kneževina priključena Mihaelovem žezlu. Zahvaljujoč vojaški spretnosti Starine Novaka je vlaškemu vojvodu uspelo razširiti svojo oblast nad tri podonavske kneževine, Vlaško, Transilvanijo in Moldavijo.
Uspeh je trajalo le nekaj mesecev, saj so Mihaela napadle številne združene avstrijske in transilvanske uporniške čete, ki so ga kljub pogumu in spretnostim Starine Novaka, v bitki pri Mirăslăuju 18. septembra 1600 premagale. Istočasno je močna Poljsko-litovska skupnost napadla Moldavijo in, čeprav jo je Starina Novak ustavil pri Nyeniju, uspela zadržati Poljake 10 dni, nazadnje pa je Mihael izgubil vse, ko so ga oktobra 1600 celo iz Vlaške pregnale poljske čete, ki jim je poveljeval veliki hetman Jan Zamojski. S Starino Novakom sta decembra odšla na Dunaj iskat pomoč pri cesarju Rudolfu II.
Smrt sličica|Spominska plošča, ki je bila leta 1936 nameščena v Cluju-Napoci. Danes na mestu plošče stoji spomenik.