Guridska dinastija () je bila iranska država, ki se je med 11. in 13. stoletjem razširila na ozemlje Iranske planote in Srednje Azije, tj. na ozemlja sodobnega Irana, Azerbajdžana, Turčije, Iraka, Afganistana, Turkmenistana, Uzbekistana, Tadžikistana, Kirgizije, zahodne Kitajske, Pakistana in Indije. Središče monarhije je bilo v Velikem Horasanu, prestolnice pa so bile Herat, Gur, Gazni in Lahore. Dinastija je bila perzijskega izvora, njen vpliv na zahodni del monarhije pa se je sprva zmanjšal in dokončno prenehal nekaj desetletij pozneje med vzponom iranske-turške horezmijske dinastije. Guridi so hkrati razširili svoj vpliv na indijsko podcelino, kjer so vladali do leta 1215.
Izvor thumb|300px|Zlati dinar Muhamad Gurija, datiran leta 601 po hidžri (1204/5 n. št.), kovan v Gazniju. V 19. stoletju so nekateri evropski učenjaki, kot je Mountstuart Elphinstone, zagovarjali idejo, da je bila dinastija Guridov sorodna današnjim PaštunomElphinstone, Mountstuart. Zgodovina Indije. Zvezek 1. J. Murray, 1841. Web. 29. april 2010. Link: "... prevladujoče in očitno pravilno mnenje je, da so bili tako oni kot njihovi podaniki Afganistanci. " & " V času sultana Mahmuda ga je, kot je bilo omenjeno, imel v lasti princ, ki ga Ferišta imenuje Mohamed Suri (ali Sur) Afghan." str. 598–599Kratka zgodovina Indije: in mejnih držav Afganistana, Nepala, in Burme, Wheeler, James Talboys , ( LINK): " Naslednji osvajalec po Mahmudu, ki si je ustvaril ime v Indiji, je bil Muhamad Guri, Afgan."Balfour, Edward. Ciklopedija Indije in Vzhodne in Južne Azije, trgovinska, industrijska in znanstvena: Mineralni proizvodi, zelenjava, in živalska kraljevstva, uporabna umetnosti in proizvodnje. 3. izdaja Zvezek 2. London: Bernard Quaritch, 1885. Web. 29. april 2010. Link: "IZ-ud-DIN Husajn, ustanovitelj dinastije Guri je bil doma iz Afganistana. Vendar pa je bil izvor hiše Gor predmet številnih razprav – prevladujoče mnenje je, da so bili tako oni kot njihovi podložniki afganistanskega rodu. " str. 392 vendar sodobna znanost to na splošno zavrača. sodobni učenjaki trdijo, da je bila dinastija tadžiškega izvora.Encyclopaedia of Islam, "Guridi", C.E. Bosworth, Online Edition, 2006: "... Šansabaniji so bili, tako kot ostali Gūriji, vzhodnoiranskega tadžiškega rodu. ..."Cynthia Talbot, Zadnji hindujski cesar: Prithviradž Čauhan in indijska preteklost, 1200–2000, (Cambridge University Press, 2016), 36. Kasneje so se guridski princi zaradi mešanih porok odlikovali s precejšnjo mešanico tadžiških, perzijskih, turških, in avtohtonih afganskih etničnik skupin.
[Encyclopædia Iranica navaja: " Prav tako ne vemo ničesar o etničnem sestavu Ḡūrījev na splošno in Šansabānījev še posebej; lahko le domnevamo, da so bili vzhodnoiranski Tadžiki". Bosworth nadalje poudarja, da je dejansko ime rodbine Guridov, Āl-e Šansab (perzijsko: Šansabānī ), arabska izgovorjava prvotno srednjeperzijskega imena Wišnasp.
thumb|left|200px| Guridi izvirajo iz province Gor v osrednjem Afganistanu. Zgodovinar André Wink pojasnjuje v knjigi The New Cambridge History of Islam:
Ko so se Guridi začeli odlikovati z osvajanji, so dvorjani in genealogi (kot sta Fakhr-i Mudabbir in al-Džuzdžani) ustvarili izmišljeno genealogijo, ki je Guride povezala z iransko preteklostjo. Rodbino Guridov so izsledili vse do mitskega arabskega tirana Zahhak. Poleg tega ni nič znanega o predislamskih verskih prepričanjih Guridov.
Seznam vladarjev KovanciNaslovno ime Osebno ime VladanjeAmir Amir Banji 8th-century Malik Amir Suri 9th-century – 10th-centuryMalik Muhamad ibn Suri 10th-century – 1011Kot vazali GaznavidovMalik Abu Ali ibn Muhamad1011–1035Malik Abas ibn Šejt1035 – 1060Malik Muhamad ibn Abas1060 – 1080Malik Kutb al-din Hasan1080 – 1100Kot vazali SeldžukovAbul-Muluk Iz al-Din Husajn1100–1146Malik Sajf al-Din Suri1146–1149Malik Baha al-Din Sam I.1149Malik Sultan al-Muazam Ala al-Din Husajn 1149–1161Kot neodvisni vladarjiMalik Sajf al-Din Muhamad1161–1163Sultan Abul-Fateh Gijas al-Din Muhamad1163–1203 Sultan Shahāb-ud-din Muhamad Guri Muhamad Guri1203–1206Kot vazali HorezmijcevSultan Gijas al-Din Mahmud 1206–1212Sultan Baha al-Din Sam III. 1212–1213Sultan Ala al-Din Atsiz 1213–1214Sultan Ala al-Din Ali 1214–1215 Horezmijska osvojitev
Bamijanska veja Kovanci Naslovno ime Osebno ime VladanjeKot neodvisni vladarjiMalik Fakhr al-Din Masud1152–1163Malik Šams al-Din Muhamad ibn Masud1163–1192Malik Abas ibn Muhamad1192MalikAbul-Mu'ayyid Baha al-Din Sam II.1192–1206kot vazali HorezmijcevMalik Džalal al-Din Ali1206–1215 Horezmijska osvojitev Zelena osenčena vrstica označuje vazalstvo Guridov pod Horezmijci.
Viri
Kategorija:Vladarske rodbine Kategorija:Zgodovina Irana Kategorija:Bivše države v Aziji Kategorija:Zgodovina Indije