V jezikoslovju romanskih jezikov je linija Massa-Senigallia, znana tudi kot linija La Spezia-Rimini, črta, ki razmejuje številne pomembne izoglose, ki razlikujejo romanske jezike južno in vzhodno od te črte od romanskih jezikov severno in zahodno od nje. Črta ločuje severno in osrednjo Italijo ter poteka približno med Masso, ob Ligurskem morju, in Senigallio, ob Jadranskem morju. Med romanske jezike južno in vzhodno od nje spadajo italijanščina in vzhodnoromanski jeziki (romunščina, aromunščina, meglenitoromunščina, istroromunščina), medtem ko so furlanščina, katalonščina, francoščina, okcitanščina, portugalščina, retoromanščina, španščina in galoitalski jeziki predstavniki zahodne skupine. V tej razvrstitvi sardinščina ni del niti zahodne niti vzhodne romanske skupine.Ruhlen M. (1987). A guide to the world's languages, Stanford University Press, Stanford.
Izvor teh sprememb naj bi bil v zadnjih desetletjih Zahodnega rimskega cesarstva in Ostrogotskega kraljestva (-535 n. št.). V tem obdobju je na območju Italije severno od črte prevladovala vse bolj germanska rimska vojska (severne) Italije, ki so ji sledili Ostrogoti; rimski senat in papeštvo sta postala prevladujoča družbena elementa južno od črte. Kar zadeva province zunaj Italije, so bili družbeni vplivi v Galiji in na Iberskem polotoku na splošno podobni tistim v severni Italiji, medtem ko je na Balkanu v tem času prevladovalo Bizantinsko cesarstvo (in pozneje slovanska ljudstva). V obeh primerih se to obdobje približno ujema s severnim delom Apeninskega gorovja, kar bi lahko pripomoglo k razvoju teh jezikovnih razlik.
Na splošno imajo zahodnoromanski jeziki skupne inovacije, ki jih vzhodnoromanski jeziki običajno nimajo. Tradicionalno se obravnavajo tri izoglose:
tvorba množinske oblike samostalnikov - v zahodnoromanskih jezikih temelji na latinskem tožilniku, v vzhodnoromanskih jezikih pa na imenovalniku; zvenečnost (v zahodnoromanskih jezikih) ali nezvenečnost (v vzhodnoromanskih jezikih) nekaterih latinskih brezglasnih soglasnikov; izgovor latinskega c pred sprednjimi samoglasniki kot (v zahodnoromanskih jezikih) ali (v vzhodnoromanskih jezikih).
Tem je treba dodati še četrto merilo, ki je na splošno odločilnejše od pojava zvenečnosti:
ohranitev (v vzhodnoromanskih jezikih) ali poenostavitev (v zahodnoromanskih jezikih) latinskih podvojenih soglasnikov.
Množinska oblika samostalnikov Vzhodnoromanski jeziki Zahodnoromanski jeziki Sardinsko Latinsko Slovensko Vlaško Romunsko Italijansko Špansko Portugalsko KatalanskoFurlansko Francosko Imenovalnik Tožilnikyeatsãyets viațăvieți vitavite vidavidas vidavidas vidavides vitevitis vievies bidabidas življenježivljenjalupulupi luplupi lupolupi lobolobos lobolobos llopllops lôflôfs louploups lupulupos/-us volkvolkoviomuuamini omoameni uomouomini hombrehombres homemhomens homehomes/hòmens omoms hommehommes ómine/-iómines/-is možmožjeananji anani annoanni añoaños anoanos anyanysanagns anans annuannos letoletasteauãsteali/-e steastele stellastelle estrellaestrellas estrelaestrelas estrellaestrellesstelestelis étoileétoiles isteddaisteddas zvezdazvezdetsertseri/-uri cerceruri cielocieli cielocielos céucéus celcelscîlcîi cielcieux/ciels cheluchelos neboneba (nebesa)
Glej tudi Jirečkova linija, črta med latinščino in grščino na Balkanu
Sklici
Viri
Note that, until , the word Lombard meant Cisalpine, but its meaning has been narrowed, referring now only to the administrative region of Lombardy .
Adolfo, Mussafia (1873) Beitrag zur Kunde der norditalienischen Mundarten im XV. Jahrhunderte. Wien. Beltrami, Pierluigi; Bruno Ferrari, Luciano Tibiletti, Giorgio D'Ilario (1970) Canzoniere Lombardo. Varesina Grafica Editrice. Brevini, Franco (1984) Lo stile lombardo : la tradizione letteraria da Bonvesin da la Riva a Franco Loi. (Lombard style: literary tradition from Bonvesin da la Riva to Franco Loi.) Pantarei, Lugan. Brown, Peter (1970) The World of Late Antiquity W. W. Norton New York. Comrie, Bernard; Stephen Matthews, Maria Polinsky, eds. (2003) The Atlas of languages : the origin and development of languages throughout the world. New York: Facts On File. p. 40. Cravens, Thomas D. (2002) Comparative Romance Dialectology: Italo-Romance clues to Ibero-Romance sound change. Amsterdam: Benjamins. Hull, Dr Geoffrey (1982) The linguistic unity of Northern Italy and Rhaetia. PhD thesis, University of Western Sydney. Hull, Dr Geoffrey (1989) Polyglot Italy: Languages, Dialects, Peoples. Melbourne: CIS Educational. Maiden, Martin (1995) A linguistic history of Italian. London: Longman. Maiden, Martin & Mair Parry, eds. (1997) The Dialects of Italy. London: Routledge. Sanga, Glauco La lingua Lombarda, in Koiné in Italia, dalle origini al 1500. (Koinés in Italy, from the origin to 1500.) Bèrghem: Lubrina. Vitale, Maurizio (1983) Studi di lingua e letteratura lombarda. (Studies in Lombard language and literature.) Pisa : Giardini. Wurm, Stephen A. (2001) Atlas of the World’s Languages in Danger of Disappearing. Paris: UNESCO Publishing, p. 29.
Kategorija:Izoglose Kategorija:Romanski jeziki Kategorija:Italijanščina Kategorija:Jeziki Italije