Tahiridska dinastija ali tudi Tahiridska monarhija () je ime iranske države, ki je v 9. stoletju obsegala severovzhodne regije Velikega Irana: današnji Iran, Afganistan, Tadžikistan, Turkmenistan in Uzbekistan. Glavno mesto je bilo prvotno v Mervu, kasneje pa so ga preselili v Nišapur. Taharidi, skupaj s Samanidi, veljajo za prvo neodvisno iransko dinastijo po Sasanidskem cesarstvu.
Tahiridi so kot abasidski vazali sprva vladali v velikem Horasanu, vendar so sčasoma dosegli vse večjo stopnjo neodvisnosti. Ustanovitelj Tahiridske monarhije je bil leta 821 Tahir ibn Husein, general, ki je na začetku svoje kariere služil abasidskemu kalifu v Bagdadu in je kasneje za svoje zasluge prejel velika zemljišča v vzhodnem Iranu. Tahiridi so kmalu razširili svoj vpliv na Indijo in igrali pomembno vojaško vlogo v samem Bagdadu, saj so bili spoštovani kot odlični bojevniki. Taharidska država je izginila leta 873, ko je bila priključena k Safaridski monarhiji.
Voditelji Tahiridske dinastije
Guverner ObdobjeGuverner Horasana Tahir ibn Husein 821–822Talha ibn Tahir 822–828Abdalah ibn Tahir al-Khurasani 828–845Tahir (II.) ibn Abdallah 845–862Muhammad ibn Tahir (II.) 862–873Guverner Bagdada Tahir ibn Husein 820–822 Ishak ibn Ibrahim al-Musabi 822–850 Mohamed ibn Ishak ibn Ibrahim 850–851 Abdalah ibn Ishak ibn Ibrahim 851 Mohamed ibn Abdalah ibn Tahir 851–867 Ubajdalah ibn Abdalah ibn Tahir 867–869 Sulejman ibn Abdalah ibn Tahir 869–879 Ubajdalah ibn Abdalah (Guverner ) 879–885 Mohamed ibn Tahir (II) 885–890Ubajdalah ibn Abdalah (Guverner ) 890–891
Sklici
Literatura
Zunanje povezave
Kategorija:Vladarske rodbine Kategorija:Bivše države v Aziji Kategorija:Zgodovina Irana