Med rusko-ukrajinsko vojno je Rusija na območjih, ki jih okupira v Ukrajini, ugrabila ukrajinske otroke, jih deportirala v Rusijo, jim dodelila rusko državljanstvo, jih prisilno posvojila v ruske družine in namerno ustvarila ovire za njihovo ponovno združitev s starši in vrnitev v domovino. Organizacija združenih narodov je ruske deportacije otrok označila za vojni zločin. Mednarodno kazensko sodišče je izdalo nalog za aretacijo ruskega predsednika Vladimirja Putina (ki je javno podprl prisilne posvojitve in sprejel zakonodajo, ki to omogoča) V skladu z mednarodnim pravom, vključno s Konvencijo o genocidu iz leta 1948, so ruske ugrabitve in deportacije otrok genocid, če so storjene z namenom uničenja, v celoti ali delno, naroda ali etnične skupine.

Ruske okupacijske oblasti v Ukrajini so otroke ugrabile po tem, ko so njihove starše aretirali, so jih ubili Otroke so ugrabili tudi iz ukrajinskih državnih ustanov na okupiranih območjih in prek otroških »poletnih taborov« v Rusiji. Ugrabljeni otroci so podvrženi rusifikaciji. Vzgoja vojnih otrok v tuji državi in kulturi lahko predstavlja dejanje genocida, če je namenjeno brisanju njihove nacionalne identitete.

Ukrajinske oblasti so potrdile identiteto več kot 19.000 ugrabljenih otrok. Ruske oblasti trdijo, da je bilo do sredine leta 2023 premeščenih več kot 700.000 ukrajinskih otrok, ukrajinski varuh otrokovih pravic pa meni, da je dejansko število ugrabljenih otrok lahko več sto tisoč. Dobrodelna organizacija Save Ukraine se prizadeva za repatriacijo in združitev družin ugrabljenih otrok.

Zgodovina

2014-2022 Rusija je po tem, ko je leta 2014 napadla Ukrajino, v istem letu začela s premestitvami otrok. Prvi program je začela »dobrodelna zvezdnica« Elizaveta Glinka. V začetku februarja 2022 je Rusija »evakuirala« 500 domnevnih sirot iz okupiranega dela Doneške oblasti na rusko ozemlje.

2022 24. februarja 2022 je Rusija sprožila obsežno invazijo na Ukrajino. Prva poročila o prisilnih deportacijah v Rusijo so se pojavila sredi marca 2022 med obleganjem Mariupola. Istega meseca je ruska komisarka za otrokove pravice Marija Lvova-Belova izjavila, da je skupina ukrajinskih otrok, ki so jih v Rusijo deportirali iz Mariupola, sprva uveljavljala svojo ukrajinsko identiteto, »vendar se je ta od takrat preobrazila v ljubezen do Rusije«, in dejala, da je enega od otrok posvojila. sličica| Zemljevid ruske invazije na Ukrajino februarja 2022 Ukrajinske in ameriške oblasti so 22. marca 2022 poročale, da so ruske sile iz Doneške in Luganske oblasti ugrabile več kot 2300 otrok.

Vladimir Putin je 30. maja 2022 podpisal odlok, ki je poenostavil postopek posvojitve ukrajinskih sirot ali otrok brez starševske oskrbe in jim podelil rusko državljanstvo.

Do 11. aprila sta bili po podatkih OZN razseljeni dve tretjini od 7,5 milijona otrok v Ukrajini. Ukrajinska komisarka za človekove pravice Ljudmila Denisova in veleposlanik pri OZN Sergij Kislica, sta takrat izjavila, da je bilo v Rusijo deportiranih več kot 120.000 otrok. Do 26. maja je bilo v Rusijo deportiranih več kot 238.000 ukrajinskih otrok.

Ukrajina je ruska dejanja izpostavila na srečanju Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) v začetku junija, kjer je vodja ukrajinske misije Jevgenij Cimbaljuk citiral sporočilo ukrajinskega otroka, ki je bil v Rusiji prisilno posvojen, čeprav je imel bližnje žive sorodnike. V pismu se je med drugim pisalo: »Pravijo, da sem sirota. Ampak nisem sirota, imam tebe (pismo je bilo namenjeno teti), imam stare starše. Tukaj je zelo veliko otrok, kot sem jaz. Pravijo, da nas želijo pustiti v Rusiji. In jaz nočem ostati v Rusiji!«

Po poročanju Ukrajinske pravde je Rusija iz okupiranega Mariupola odpeljala 267 sirot v Rostov, kjer bi jim Rusija pod nadzorom Lvove-Belove zamenjala državljanstvo za rusko. Poročala je tudi, da so ruske oblasti na okupiranih ozemljih iskale in zbirale domnevno osirotele otroke, da bi jih odpeljale neznano kam.

Sky News je objavil posnetek nadzornih kamer iz junija 2022, na katerem so agenti ruske FSB vstopili v sirotišnico v Hersonu, da bi pobrali sirote. Osebje je otroke skrilo že pred njihovim prihodom, zato so agenti zasegli dokumentacijo sirotišnike, računalnike in sistem nadzornih kamer, da bi izsledili otroke. Ruske oblasti so nato v prazno sirotišnico nastanile 15 ugrabljenih otrok, ki so jih nato okupatorji med umikom iz Hersona odpeljali s seboj. Po besedah očividca za Sky News so v drugi sirotišnici v Hersonu Rusi bili uspešni in so otroke odpeljali.

Junija 2022 je Mihail Mizincev, vodja Centra za upravljanje nacionalne obrambe, izjavil, da je bilo v Rusijo deportiranih 1.936.911 Ukrajincev, od tega 307.423 otrok.

7. septembra je uradnik Združenih narodov poročal o verodostojnih obtožbah, da so ruske sile v okviru programa prisilne deportacije poslale ukrajinske otroke v posvojitev v Rusijo, ameriški veleposlanik pa je Varnostni svet ZN obvestil, da je bilo samo julija v Rusijo premeščenih več kot 1800 ukrajinskih otrok.

Ugrabitve otrok so potekale tudi v ruskih filtracijskih taboriščih na okupiranih ozemljih, kar je bilo dokumentirano v poročilu Amnesty International z dne 10. novembra 2022 z naslovom »Nezakonito premeščanje in zloraba civilistov v Ukrajini s strani Rusije med 'filtracijo'«. Za Amnesty International je pričal enajstletni deček:

2023 28. aprila 2023 so bile ugrabitve ukrajinskih otrok predmet obravnave Varnostnega sveta ZN.

Po poročilu Reuters-a avgusta 2023, je Aleksej Petrov, pomočnik urada ruskega predsedniškega komisarja za otrokove pravice, na spletu uporabljal neonacistično retoriko in simbolem ter se povezoval z neonacističnimi in ruskimi skrajno desničarskimi spletnimi gibanji.

2024 2. februarja 2024 je bila ustanovljena Mednarodna koalicija za vrnitev ukrajinskih otrok s katero sodeluje 37 držav. Sopredsedovujeta ji Ukrajina in Kanada.

Februarja 2024 je NPR izvedel intervju z dvema vrnjenima ugrabljenima otrokoma, potem ko ju je zaslišal Odbor za zunanje zadeve Predstavniškega doma ZDA. Kasneje je njegova predstavnica Susan Wild predlagala resolucijo z imenom: »Obsodba nezakonitih ugrabitev in prisilnih premestitev otrok iz Ukrajine v Rusko federacijo«, ki jo je podprlo 39 sopodpisnikov.

Junija 2024 je Rusija na spletu objavila fotografije več ugrabljenih otrok.

Ugrabitve Velika večina ugrabljenih otrok je bila ugrabljena iz južne in vzhodne Ukrajine (Hersonska, Harkovska, Zaporoška, Doneška, Luganska in Mikolajivska oblast). Po poročanju ukrajinskega varuha otrokovih pravic Rusija izvaja ugrabitve z namenom povečanja lastne populacije, otroci pa so tudi zdravstveno pregledani, da bi v ruski narod vključila le zdrave otroke.

Ločitve od staršev Nekateri otroci so bili ugrabljeni, potem ko so bili ločeni od staršev med begom iz območij spopadov,, nekateri pa so bili ugrabljeni, potem ko so bili njihovi starši zaprti v ruskih filtracijskih taboriščih. Nekatere otroke so družinski prijatelji ali sorodniki ugrabili od staršev in jih odpeljali v Rusijo, da bi si pridobili finančno in materialno korist od finančnih spodbud, ki jih je Rusija uvedla, da bi spodbujala posvojitve ugrabljenih otrok. Ukrajinski varuh otrokovih pravic je izjavil, da ruske okupacijske oblasti uporabljajo ugrabitve kot kazenski ukrep proti staršem, ki se ne pokorijo okupacijskim oblastim. Ukrajinski uradniki so poročali, da Rusi nekatere otroke ugrabijo, potem ko ruska vojska ubije njihove starše.

Državne institucije Nekateri otroci so bili ugrabljeni iz ukrajinskih državnih ustanov, kot so sirotišnice, skupinski domovi, negovalni domovi, bolnišnice in internati. Veliko prisilno premeščenih otrok je bilo odpeljanih iz sirotišnic in skupinskih domov. Državne institucije so poleg tega zaradi vojne izgubile sled za več tisoč otrok, ki so bili v njihovi oskrbi.

Večina otrok, ki so v oskrbi ukrajinskih državnih ustanov (vključno z nekaterimi v sirotišnicah), niso sirote, temveč so jih starši, ki se soočajo z osebnimi težavami, kot so revščina, bolezen ali odvisnost, le začasno ali trajno dali v oskrbo države. Ukrajina staršem omogoča prostovoljno začasno ali trajno namestitev otrok v oskrbo državnih ustanov. Približno 90 % ukrajinskih otrok, ki živijo v državni oskrbi, je bilo ti. »socialnih sirot« – otrok z družinskimi člani, ki iz različnih razlogov ne morejo skrbeti zanje. Združeni narodi so ocenili, da je pred invazijo leta 2022 v državnih institucijah v Ukrajini živelo približno 90.000 otrok. Ne glede na to, ali so imeli otroci žive starše ali ne, takšne prisilne premestitve med vojno predstavljajo vojni zločin.

BBC je sporočil, da so Rusi veliko ugrabljenih otrok poslali v prevzgojna taborišča ali psihiatrične bolnišnice v Rusiji. Šola za javno zdravje Yale je dokumentirala sistematična prizadevanja za pranje možganov in rusifikacijo ukrajinskih otrok.

Poletni tabori Starše na okupiranih območjih so ruske oblasti, vojska in učitelji spodbujali, naj svoje otroke pošiljajo v »poletne tabore« (v resnici prevzgojna taborišča za ukrajinske otroke), da bi si »oddahnili od vojne«. Nekateri starši so bili v strinjanje z odhodom otrok prisiljeni, drugi pa so se z njim strinjali, da bi otroke umaknili iz območja spopadov, izkoristili možnost za brezplačno potovanje (mnoge družine, ki so se strinjale s pošiljanjem svojih otrok, so bile ekonomsko prikrajšane) ali pa jim omogočili boljše življenjske razmere.

Nekateri od otrok odpeljanih v »poletne tabore« so bili nato za nedoločen čas pridržani v taboriščih, drugi pa so bili vrnjeni tedne ali mesece pozneje, kot je bilo obljubljeno. Nekaterim staršem so kasneje povedali, da bodo njihove otroke vrnili le, če jih starši osebno prevzamejo - a potovanje med Ukrajino in Rusijo je težavno, nevarno in predvsem drago, saj se nekatera taborišča nahajajo daleč od Ukrajine (tudi na ruskem Daljnem vzhodu), mnogi otroci pa prihajajo iz zelo revnih družin. Nekateri starši so bili prisiljeni v prodajo svojega celotnega imetja, da so lahko prevzeli svoje otroke. Tudi sorodniki, ki so jim starši podelili pooblastilo, niso smeli prevzeti otrok. Moškim starim med 18 in 60 let, je zaradi vojnega stanja prepovedano zapustiti Ukrajino in poleg tega tvegajo »filtracijo« in morebitno preganjanje ob vstopu v Rusijo, zato lahko v praksi v večini primerov otroke prevzamejo le matere. V nekaterih primerih so voditelji taborišč dejali, da je vrnitev otrok odvisna od tega, ali bo Rusija ponovno okupirala območja, ki jih je osvobodila Ukrajina, kjer živi otrokova družina. Enemu otroku so povedali, da ga zaradi njegovih »proukrajinskih stališč« ne bodo vrnili domov. Nekateri otroci so povedali, da so jim rekli, da jih bodo oddali v posvojitev ali namestili v rejniške družine, če jih starši kmalu ne pridejo iskat. Nekaj otrok je bilo rešenih s posredovanjem ukrajinske vlade. Staršem je bila med bivanjem v taboriščih omejena možnost komunikacije in odrečene informacije njihovem otroku.

Zlorabe otrok Po pričevanjih prič preiskovalne komisije OZN, so nekateri otroci v Rusiji bivali v slabih razmerah, brez ustrezne oskrbe in bili deležni verbalne zlorabe. Nekateri rešeni otroci, so pričali o strogih kaznih in omejitvah. Po poročanju ukrajinske vlade, so bili nekateri otroci po prisilni premestitvi v Rusijo žrtev spolnega izkoriščanja. Otroci v »poletnih taborih«, so pričali o pogostem kaznovanju, ustrahovanju in pritiskih, da pojejo rusko himno.

Ugrabljenim otrokom se po vrnitvi v Ukrajino ponudi trimesečna psihična rehabilitacija.

Ruske dejavnosti

Posvojitve