Franc Fertala (tudi Franz), rojen 18. februarja 1904 v Podkloštru, umrl 23. oktobra 1969), duhovnik, kulturni aktivist, zaprt v koncentracijskem taborišču Dachau.

Kulturni aktivist z misijo Franc Fertala šteje med tiste številne koroško-slovenske duhovnike in kulturne aktiviste, ki svojo misijo videli v tem, da so »pogosto prevzeli civilizacijsko nalogo ohranjanja slovenskega jezika in identitete v smislu pozitivnega občutka identitete kljub številnim nadlegovanjem. To je veljalo še toliko bolj, ker je leta 1920 prišlo do množičnega izgona tako rekoč celotne slovenske inteligence iz Avstrije, možnosti za resnično družbeno udejstvovanje Slovencev pa so bile sistematično omejene in družbeno napredovanje je bilo povezano s prisilno asimilacijo (nem Assimilationszwang Bojan-Ilija Schnabl: Assimilationszwang. V: Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem, 1. zv., str. 122-125.). Po Vrečarjevih podatkih je bilo od leta 1918/19 dalje s Koroške/Koroške prisilno izgnanih več kot 40 slovenskih duhovnikov (t. i. Sodali).« Bojan-Ilija Schnabl: Verfolgung slowenischer Priester ab 1938 in Kärnten/Koroška. V: Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem, 3. zv., cit. str. 1405.

Kolektivni nemškonacionalni in nacistični teror »Malle (1992) omenja zelo osebne intervencije nacistov pri škofu Adamu Hefterju (1914–1939) v dneh po anšlusu, ki jih je spremljala zahteva po premestitvi šestih imenovanih slovenskih duhovnikov iz „varnostnih policijskih razlogov […] Po besedah Malleja se je nadzor varnostne policije začel že v času prve republike pod vodstvom predsednika Kärntner Heimatbund Maier-Kaibisch, ki takrat še ni zaupal državnim organom.“A. Malle : Koroški Slovenci in katoliška cerkev v času nacizma. In : A. Malle, V. Sima (Red.) : Narodu in državi sovražni. Pregon koroških Slovencev 1942 – Volks- und staatsfeindlich. Die Vertreibung von Kärntner Slowenen 1942. Celovec/Klagenfurt 1992, 85–130 (deutsche Zusammenfassung : Die Kärntner Slowenen und die katholische Kirche, S. 131 f.).« Bojan-Ilija Schnabl: Verfolgung slowenischer Priester ab 1938 in Kärnten/Koroška. V: Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem, 3. zv., cit. str. 1406. »Z „Anschlussom“ 12. marca 1938 so bili Slovenci na Koroškem prepuščeni na milost in nemilost pravno legitimiranemu državnemu terorju, katerega lokalni in regionalni akterji so pred in po anektiranju Avstrije v bistvu ostali isti. Ideološko in metodološko so bili koroški akterji natančni izvajalci t.i. »Gerneralplan Ost« („Splošni načrt vzhod“), ki je bil pripravljen med letoma 1939 in 1942« Bojan-Ilija Schnabl: Verfolgung slowenischer Priester ab 1938 in Kärnten/Koroška. V: Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem, 3. zv., cit. str. 1406. in ki je zlasti predvideval popolni etnocid nad slovenskim narodom na osnovi rasistične ideologije. Zanj je bil odgovoren Heinrich Himmler, glavni organizator holokavsta. Hannelore Burger: Gerneralplan Ost und die Slowenen. V: Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem, 1. zv., str. 398-403.

Zasledovanja Po Mallejevih besedah je Fertala pritegnil pozornost nacističnih oblastnikov in varnostnega direktorja [Isselhorsta] (1906–1948) že kot duhovnik v Pokrčah. Slednji je dal duhovnika nadzorovati, zlasti ker si je Fertala nakopal sovražnost nemških nacionalističnih sil, ker je njegov organist še dalje igral slovenske ljudske pesmi. Engelbert Logar: Volkslied. V: Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem, 1. zv., cit. str. 1457-1463. Engelbert Logar: Volkslied, geistliches. V: Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem, 3. zv., str. 1463-14625.

Fertala je skupaj z Edgarjem Gerambom in Križajem začel prevajati slovenske cerkvene pesmiJože Ropitz: Kirchenlied. V: Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem, 1. zv., str. 624-626. vprašljive kakovosti v nemščino in tako „stopil na pot odtujitve slovenskih vernikov“. Bojan-Ilija Schnabl: Assimilation. V: Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem, 1. zv., str. 115-122. Bojan-Ilija Schnabl: Assimilant(en). V: Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem, 1. zv., str. 115.

Že leta 1938 so bila varnostnemu direktorju poslana negativna poročila o Fertali v zvezi s slovenskim vprašanjem. Ta je 5. aprila 1938 obvestil ordinariat Krške škofije, da je Fertala kritiziral institucije nacistične države. Ordinariat je Fertali naročil, naj zadevo prijavi deželnemu svetniku in predsedniku Kärntner Heimatbunda (predhonica »Kärntner Heimatdiesta) [Maier-Kaibitschu] (1891-1958).

Fertala je bil leta 1939 aretiran zaradi zbiranja denarja za obnovo svojih cerkva in je bil sprva obsojen na 300 RM ter obsojen na plačilo stroškov postopka. Zbranih 125 RM je bilo zaplenjenih.

Leta 1940 je moral Fertala zapustiti Gau in odšel na grad Tannhausen pri Weizu na avstrijskem Štajerskem kot hišni duhovnik. Toda on je moral zapustiti tu Štajersko. Odšel je v Altötting. Kasneje je preganjan zaradi „pastoralne skrbi za Slovence v škofiji [Passau]]“.P. G. Tropper : Kärntner Priester im Konzentrationslager. V : M. Liebmann, H. Paarhammer, A. Rinnerthaler (Hg.) : Staat und Kirche in der »Ostmark«. Frankfurt am Main [e.a.] 1998 (mit weiterführender Literatur), 411–449; Priesterschicksale : 414–416). Bil je internirance koncentracijskega taborišča Dachau julija 1943. Z dne 8. septembra 1943 je ohranjeno pismo. Tam je bil zaprt do konca vojne.

Povojni čas Po vojni je bil nekaj časa v Švici zaradi zdravljenja, nato pa je prevzel župnijo Schattendorf pri Osojah.

Glej tudi Podrunična cerkev sv. Andreja, Bučinja vas

Viri Personalakt Franz Fertala, Archiv der Diözese Gurk

Literatura Bojan-Ilija Schnabl: Fertala, Franc. V: Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem, 1. zv., str. 342-343 Bojan-Ilija Schnabl: Verfolgung slowenischer Priester ab 1938 in Kärnten/Koroška. V: Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem, 1. zv., str. 1404-1408. Franc Fertala. V : Naši rajni duhovniki, Kratki oris njihovega trudapolnega dela in življena. Izdala krščanska kulturna zveza v Celovcu. Celovec 1968, 482. A. Malle : Koroški Slovenci in katoliška cerkev v času nacizma. In : A. Malle, V. Sima (Red.) : Narodu in državi sovražni. Pregon koroških Slovencev 1942 – Volks- und staatsfeindlich. Die Vertreibung von Kärntner Slowenen 1942. Celovec/Klagenfurt 1992, 85–130 (deutsche Zusammenfassung : Die Kärntner Slowenen und die katholische Kirche, S. 131 f., zu Fertala S. 101–102). P. G. Tropper : Kärntner Priester im Konzentrationslager. In : M. Liebmann, H. Paarhammer, A. Rinnerthaler (Hg.) : Staat und Kirche in der »Ostmark«. Frankfurt am Main [e.a.] 1998 (mit weiterführender Literatur), 411–449 (Priesterschicksale : 414–416).

Sklici

Glej tudi Seznam dekanij Krške škofije Seznam župnij dekanije Tinje Koroški Slovenci

Kategorija:Koroška (zvezna dežela) Kategorija:Krška škofija Kategorija:Krška duhovniki Kategorija:interniranci Dachaua Kategorija:žrtve naciszma Kategorija:Koroški Slovenci