thumb|upright=1.5|right|Gavit samostana Geghard v Armeniji, zgrajen v letih 1215-1225, ima v središču satovnat obok (muqarnas)

Gavit (, gavit’) ali žamatun (armensko žamatun) je kongresna dvorana ali mavzolej, prizidan k vhodu v cerkev. V srednjeveških armenskih samostanih je zato pogosto naslonjen na zahodno stran cerkve. Služil je kot narteks (vhod v cerkev), mavzolej in zbornica in je nekoliko podoben narteksu bizantinskih cerkva. Kot arhitekturni element je gavit ločen od cerkve in je bil zgrajen pozneje. Prvi znani primerek gavita je v samostanu Horomos, datiran v leto 1038, ko se je še imenoval žamatun. Izraz žamatun se je začel nadomeščati z izrazom gavit leta 1181, ko se je prvič pojavil v napisu v samostanu Sanahin.

Zgodovina

Gavit, narteks, zgrajen v značilnem armenskem slogu, se je pojavil v 10. in 11. stoletju. Prvi gaviti, zgrajeni v 10. stoletju, so bile preproste štirikotne stavbe brez stebrov, pokrite z lesenimi strehami, ki so se uporabljale kot dinastične nekropole. V 11. stoletju se je pojavil prvi znani žamatun s štiristebrno strukturo, zgrajen v samostanu Horomos. Žamatun je leta 1038 zgradil kralj Hovhannes-Smbat III. Obok ima obliko osmerokotne piramide in je okrašen z vrhunskimi reliefi.

Mnogi prvi žamatuni ali gaviti so se zgradili na jugu Armenije v regiji Sjunik. Slog se je v 12. in 14. stoletju spremenil. Takšne gavite se najde v samostanih Sagmosavank v Haritčavanku in samostanu Hovhanavank. Slog se je ponovno spremenil v poznem 13. stoletju, kar je opazno na primer v samostanu Gandzasar. V poznem srednjem veku so gavite postopoma prenehali graditi.

Splošna struktura gavita z devetimi loki je značilna za devetločni tloris mošej od abasidskega obdobja naprej, ki jih je mogoče videti od Španije do Srednje Azije.

Prva omemba žamatuna je v posvetilnem napisu samostana Horomos iz leta 1038, ki je hkrati najstarejši znani žamatun. Napis se glasi:

»V letu Armencev 487 (tj. 1038) sem jaz, šahanšah Jovannes, sin šahanšaha Gagika, podaril svoj vinograd v Kolbu tej moji cerkvi, Surb-Jovannes, ki sem jo zgradil v tem samostanu v Horomosu, skupaj s tem žamatunom ...«

— Posvetilni napis gavita v Horomosu

Izraz gavit za takšno stavbo se je prvič pojavil več kot stoletje pozneje, leta 1181, v posvetilnem napisu v samostanu Sanahin, ki ga je napisal opat Jovhannes in se glasi:

»Leta 630 (tj. 1181), v času zmagovitega kralja Jurija, amirspasalarja Sargisa in njegovih sinov Zakareja in Ivaneja ter amirja Kurda, sem jaz, Jovhannes, opat svetega samostana, s pomočjo amirja Kurda in velikega vardapeta Grigorja ter Kristusa Boga, z velikim upanjem (ponovno) iz njenih temeljev zgradil to nekoč obstoječo cerkev in gavit ...«

Zdi se, da se je izraz žamatun uporabljal za označevanje stavb, zgrajenih bolj ali manj sočasno s sosednjo cerkvijo za pogrebne ali spominske namene, medtem ko se je izraz gavit nanašal na prostor, zgrajen ob starejših cerkvah, ki je pokrival obstoječe starodavne nagrobnike. Izraz gavit je v davni preteklosti pomenil »odprto dvorišče«, se pravi obstoječ prostor okoli starih cerkva, kjer so bili grobovi plemstva, medtem ko izraz žami tun v armenščini pomeni 'hiša ur', zam pa označuje čas dneva, posvečen molitvi.

Glavni primeri Nekaj ​​glavnih primerov gavitov in žamatunov, razvrščenih kronološko:

Sklici

Vira

Ghazarian, Armen; Ousterhout, Robert (2001). "A Muqarnas Drawing from Thirteenth-Century Armenia and the Use of Architectural Drawings during the Middle Ages". Muqarnas. 18: 145–146. doi:10.2307/1523305. ISSN 0732-2992.

Kategorija:Cerkvena arhitektura Kategorija:Armenija Kategorija:Armenska arhitektura