Matej Edeški (armensko Մատթէոս Ուռհայեցի, romanizirano Mattēos Uṙhayeci) je bil armenski kronist iz Edese, ki je ustvarjal v 12. stoletju, * konec 11. stoletja, † 1144.
Matej je bil opat Rdečega samostana (armensko Kamir Vank) pri Kejsunu vzhodno od Maraša (Germanika), nekdanjega sedeža Baldvina Boulonskega. Batej veliko pripoveduje o Bagratidski Armeniji, prvi križarski vojni in bitkah med Bizantinci in Arabci za dele severne Sirije in vzhodne Anatolije.
Biografija Matej je bil rojen v Edesi v drugi polovici 11. stoletja in bil vernik Armenske apostolske cerkve. Bil je odločen nasprotnik tako grške kot latinske cerkve. Matej je bil še posebej nenaklonjen frankovskim naseljencem, katerih pohlepno in oblastno vladavino ter nehvaležnost je obsojal v svojem delu. Matej je bil verjetno ubit leta 1144 med obleganjem Edese mosulskega atabega Zengija.
Kronika Kronika (armensko Ժամանակագրութիւն, Žamanakagrutjun), ki jo je začel pisati verjetno leta 1113 in jo dokončal verjetno pred letom 1140, je dokaj kronološka in zajema kar dve stoletji. Začne se v drugi polovici 10. stoletja in se konča z Gregorjem Duhovnikom v drugi polovici 12. stoletja. Bartikyan, Hrach. "Matthew of Edessa: His Times and the Chronicle" in Matteos Urhayetsi: Zhamanakagrutyun [The Chronicle of Matthew of Edessa], translation and commentary by Hrach Bartikyan. Yerevan: Hayastan, 1973, str. xxviii. Po mnenju armenskega akademika Levona Hačikjana, je bil eden od Matejevih virov vardapet Hakob iz samostana Sanahin iz 11. stoletja.See Khachikyan, Levon. "Hakob Sanahnetsi: Zhamanakagir 11-rd dari" [Hakob of Sanahin: An 11th-century chronicler], Banber Yerevani Hamalsarani 1 (1971): 22-48.
Kronika ostaja edini primarni vir določenih informacij o političnih in cerkvenih dogodkih svojega časa in kraja. Matejevo literarno in zgodovinsko znanje je bilo omejeno, nekateri njegovi kronološki podatki pa so v sedanji luči sporni. Matej je bil goreč armenski patriot, ki je objokoval mučeništvo svojega ljudstva in poveličeval njegova junaška dejanja. Zaslužen je za zapis dveh pomembnih dokumentov: pisma bizantinskega cesarja Ivana I. Cimiska bagratidskemu kralju Ašotu III., in govora, ki ga je imel izgnani armenski kralj Gagik II. v stolnici Hagija Sofija v Konstantinoplu v prisotnosti cesarja Konstantina X. Dukasa o doktrinarnih razlikah med grško in armensko cerkvijo.
Po mnenju nekaterih znanstvenikov je bil Matej nestrpen tako do Grkov kot do Latincev.See Runciman. History of the Crusades, str. 334. Sodeč po aluzijah, ki jih je kasneje podal Bar Hebreus (Abu l-Faradž), ni bil naklonjen niti Sircem.
Prevodi Kronika Mateja Edeškega (962–1136), ki jo je nadaljeval Gregor Duhovnik, je francoski prevod Matejeve Kronike iz leta 1858.
Armenija in križarske vojne: deseto do dvanajsto stoletje: Kronika Mateja Edeškega, je angleški prevod izvirnega armenskega besedila s komentarjem in uvodom Are Edmonda Dostourjana (Belmont, MA: Nacionalno združenje za armenske študije in raziskave, 1993.)
Sklici
Dodatno branje
MacEvitt, Christopher. The Crusades and the Christian World of the East: Rough Tolerance. Philadelphia: University of Pennsylvania Press, 2008. Tara L. Andrews. Mattʿēos Uṙhayecʿi and His Chronicle: History as Apocalypse in a Crossroads of Cultures. BRILL, 2016.
Kategorija:Armenci Kategorija:Kronisti Kategorija:Rojeni v 11. stoletju Kategorija:Umrli leta 1144