Kraljestvo Tašir-Dzoraget (armensko Տաշիր-Ձորագետի Թագավորություն, Tašir-Dzorageti t'agavorut'jun), ki ga kasnejši zgodovinarji imenujejo tudi Kraljestvo Lori ali Kjurikidsko kraljestvo, je bilo srednjeveško armensko kraljestvo, ustanovljeno leta 979 kot vazalno kraljestvo Bagratidske Armenije. Prva prestolnica kraljestva je bil Macnaberd, ki je zdaj v Azerbajdžanu.

Kraljestvo je bilo ustanovljeno na ozemlju sedanje severne Armenije, severozahodnega Azerbajdžana in južne Gruzije. Prvi vladar kraljestva je bil kralj Kjurike I., znan tudi kot Gurgen I. Matevosyan, Raphael I. (1976). "Տաշիր-Ձորագետը և Հայաստանի Հյուսիս-Արևմտյան Գավառները IX-XI Դարերում," [Tashir-Dzoraget and the north-western regions of Armenia in the ninth to eleventh centuries] v Հայ Ժողովրդի Պատմություն [History of the Armenian People], ur. Tsatur Aghayan et al. Erevan: Armenian Academy of Sciences, vol. 3, str. 100-105. Ozemlje in naslov kralja mu je leta 979 podelil brat in armenski kralj Smbat II. Movsesian, Łevond. "Histoire des rois Kurikian de Lori," trans. Frédéric Macler, Revue des Études Arméniennes 7, Pt. 2 (1927), 209ff. Kjurikidi so preživeli Bagratide v Aniju.

Tašir-Dzoraget je postal posebej močan med vladavino kralja Davida I. Anhogina, ki je nasledil svojega očeta Kjurikeja I. in vladal od leta 989 do 1048. David I. Anhogin je osvojil nekaj ozemelj Tbiliškega in Ganškega emirata in si za svojo rezidenco izbral utrjeno mesto Samšvile, zdaj v Gruziji. Leta 1001 je neuspešno poskušal pridobiti neodvisnost od bagratidskih kraljev. Po neuspehu ga je kralj Gagik I. kaznoval in mu zasegel vse imetje. Po tem dogodku je postal znan kot 'Anhogin', kar pomeni 'brez zemlje'. Davida I. je nasledil njegov sin Kjurike II., ki je vladal med letoma 1048 in 1089. Po padcu armenskega Bagratidskega kraljestva leta 1045 so Bizantinci Kjurikeju II. podelili naziv kuropalat in je postal neodvisen vladar.

thumb|200px|Kovanec Kraljestva Tašir-Dzoraget, druga polovica 11. stoletja

Kjurike II. je leta 1064 preselil prestolnico iz Macnaberda v Lori.Большая советская энциклопедия: Med seldžuškimi invazijami na Kavkaz je Kjurike II. postal vazal Seldžuškega cesarstva.

Na vrhuncu svoje moči je Kraljestvo Tašir-Dzoraget postalo suveren Tbiliškega emirata Artashes Shahnazaryan. Establishment and development of the Kiurikian kingdom of Tashir-Dzoraget (in armenian) = Տաշիր-Ձորագետի Կյուրիկյան թագավորության առաջացումն ու հզորացումը//Պատմա-Բանասիրական Հանդես. 2009. str. 224-233. ISSN 0135-0536.Jerar Dedeyan. Histoire du peuple arménien(History of the Armenian people). «Privat», str. 271. Тuluse, 2007. ISBN 978-2-7089-6874-5 in kraljestva Kaheti-Hereti, kjer je od leta 1029 do 1105 vladala veja Kjurikidske dinastije.Тumanov Kirill. «Armenia and Georgia». The Cambridge Medieval History, Cambridge, 1966, vol. IV, str. 621-622

left|250px|thumb|Kip Smbata II. Armenskega (desno) in njegovega mlajšega brata Kjurikeja I. v samostanu HagpatВ.В. Шлеев. Всеобщая история искусств. Б.В. Веймарна, Ю.Д. Колпинского. Искусство, 1960, 2. zvezek. Arhivirano 12. oktobra 2010.

Kjurikidi so se zatem utrdili v trdnjavah Tavuš, Macnaberd in Nor-Berd in ohranili svoj kraljevi naziv do začetka 13. stoletja, ko so regijo osvojili Mongoli.Tashir-Dzoraget kingdom//Great Soviet Encyclopedia: [in 30 vol.]/Ch. ed. A.M. Prokhorov-3rd ed.-M.: Soviet Encyclopedia,1969-1978.

Za razliko od svojih sorodnikov Bagratidov so bili kjurikidski kralji edinstveni pri kovanju lastnih kovancev. Na hrbtni strani kovancev je bil napis "Naj Gospod pomaga Kjuriku (Juriju) Horapagatu (Kuropalatu)".Philip Grierson. Kiurike I or Kiurike II of Loṛi-Armenia?: A Note on Attributions," American Numismatic Society Museum Notes 10 (1958), str. 107–112. Kralji so sponzorirali gradnjo številnih cerkva in samostanov v severni Armeniji, vključno s tistimi v Sanahinu, Hagpatu in Hagarcinu.Ovannes Ghalpakhtchian and Adriano Alpago-Novello (1970), Sanahin, Milan: Ares. Veliko članov rodbine je bilo pokopanih prav v teh samostanih.Manuk-Khaloyan, Armen, "In the Cemetery of their Ancestors: The Royal Burial Tombs of the Bagratuni Kings of Greater Armenia (890-1073/79)," Revue des Études Arméniennes 35 (2013), str. 168, op. 124.

Vladarji Kjurike (Gurgen) I. (978—989)Кюрикиды. Большая советская энциклопедия: [в 30 т.]. Ur. А.М. Прохоров. 3. izdaja. Советская энциклопедия, 1969—1978. David I. Anhogin (969 ali 980V. Minorsky. Studies in Caucasian History. CUP Archive, 1953. str. 102—1048Армянская советская энциклопедия. 5. zvezek, str. 494. Kjurike (Gurgen) II. (1048—1089) Abas in David, skupaj (okoli 1090—1145)

Sklici

Vir

Ташир-Дзорагетское царство. Татары Топрик. М.: Советская энциклопедия, 1956. str. 22. (Большая советская энциклопедия: [в 51 т.]. гл. ред. Б. А. Введенский ; 1949—1958, т. 42).

Kategorija:Ustanovitve v 10. stoletju Kategorija:Ukinitve v 11. stoletju Kategorija:Bivše države v Aziji Kategorija:Zgodovina Armenije Kategorija:Zgodovina Gruzije Kategorija:Zgodovina Azerbajdžana