thumb|right|200px|Kilometrski kamen označuje razdaljo, oziroma oddaljenost od začetne postaje thumb|right|200px|Človeške postave, ki stojijo na razdaljah druga od druge
Razdálja je dolžina poti med dvema točkama. Je numerični opis kako daleč v prostoru so telesa v poljubnem trenutku v času. V fiziki ali v vsakodnevni rabi se razdalja nanaša na dolžino, časovno dobo ali na kaj drugega po kakšnih drugih kriterijih. V relativistični fiziki se razdalja med dvema dogodkoma v štirirazsežnem prostoru Minkowskega imenuje tudi razmík. Razdalja je eden osnovnih pojmov v geometriji in se pogosto pojavlja v drugih znanostih, vedah in področjih kot so: astronomija, geodezija, navigacija idr. Za dolžino poti med dvema krajema ali točkama, oziroma za razdaljo telesa od drugega referenčnega telesa, se pogosto rabi tudi izraz oddáljenost, ki je v tem pomenu sopomenka razdalji.
Izraza »razdalja od točke A do točke B« in »razdalja med točko B in točko A (med točkama A in B)« sta večinoma izmenljiva med seboj.
V matematiki se razdaljo med točkama A in B označi |AB| ali d(A,B). Če sta točki v prostoru podani s koordinatami: A(x1,y1,z1) B(x2,y2,z2), se lahko razdaljo med njima izračuna po formuli:
Za točke v ravnini pa velja:
Za razdaljo veljajo naslednje osnovne značilnosti, ki se imenujejo tudi aksiomi razdalje: |AB| ≥ 0 (razdalja je vedno nenegativna) |AB| = 0, če in samo če je A = B |AB| = |BA| (simetričnost) |AB| ≤ |AC| + |CB| (trikotniška neenakost - dolžina ene stranice v trikotniku je vedno manjša od vsote dolžin ostalih dveh stranic)
Ti aksiomi so v matematiki osnova za definicijo pojma metrika, ki pomeni posplošitev pojma razdalje.
Glej tudi
daljinomer dolžina interval (matematika) daljica metrika evklidska razdalja Hammingova razdalja Levenštejnova razdalja razdalja Čebišova razdalja (teorija grafov) palčev skok razsežnost matrika evklidskih razdalj matrika razdalj
Kategorija:Dolžina Kategorija:Geometrija