thumb|levo|Predkontaktna narečja Chippewa plemen
thumb|Očipvejsko ozemlje.
thumb|levo|Caa-tou-see
thumb|250px|Geografska razdelitev skupine plemen Anishinaabe in Anishinini okoli leta 1800.
thumb|Očipveji iz Minnesote v kanujih, 1910.
thumb|Očipvejski vigvam.
thumb|Ženska in otrok, Manitoba, Kanada, 1895.
Chippewa ali Čipeva ali tudi Očipva ali Odžibva (Chippeway, Ojibwa, Ojibway, Ojibwe) je skupno ime za skupino plemen in band algonkvinskih Indijancev, ki so živeli na območju Velikih jezer v Kanadi in ZDA, natančneje v Minnesoti, Michiganu, Wisconsinu, Ontariu in Saskatchewanu. Očipvejci so eno od jezerskih plemen (), ob obalah Gornjega jezera, območja, znanega po številnih riževih jezerih, ki so bila glavni vir hrane tamkajšnjim Algonkvinom in tudi Sujem. Za nadzor nad tem bogatim območjem so se nenehno bojevali. Na koncu so Očipvejci, ko so v drugi polovici 17. stoletja dobili francosko strelno orožje, pregnali vsa plemena Sjujev, Fox in Šajenov. Tako so okoli leta 1690 pregnali Foxe iz severnega Wisconsina, nato pa so se obrnili proti Sjujem in jih pregnali čez Mississippi. Del Očipvejcev, ki so zasledovali Sjuje, je na koncu ostal v preriji. Tukaj, blizu gora "Turtle Mountains" v Severni Dakoti, so se utrdile njihove najzahodnejše bande. Danes jih poznamo kot Prerijske Očipvejce, njihova kultura pa je postala prerijska. Ena skupina Očipvejcev se je kasneje naselila v rezervatu Rocky Boy v Montani, ustanovljenem leta 1916, kjer danes živijo z Prerijskokrejskimi Indijanci. Preostanek plemena je ostal v rezervatu Turtle Mountain (ustanovljenem leta 1882).
thumb|levo|Bill Fobister, pripadnik Asubpeeschoseewagong Chippewa.
Ime
Besedi Chippewa in Ojibwa imata isti koren v pomenu to roast until puckered up, pražiti do nagubanosti, kot pravi Swanton, ali preprosteje gathering, in se nanašata na nagubane šive na mokasinah. Beseda ojib (puckered up; ki se pojavlja tudi v različicah Chippewa ali Otchipwe ali Ojibwa, odvisno od narečij, označuje nagubanost. Sami sebe imenujejo Anishinabe. Drugi nazivi zanje so Bungee, kot so jih imenovali ljudje podjetja Hudson Bay. Francozi so jih imenovali Cheveux-relevés, kar so Španci prevedli kot Cabellos realzados. Ime 'dolgolasi' obstaja pri Beaver ali Tsattine Indijancih, kar se v njihovem jeziku reče Bedzaqetcha, in pri Hareskinih ali Zajčjem Krznu Bedzietcho. Naziv Saulteaux se nanaša le na eno njihovo skupino, verjetno pa tudi huronski naziv Eskiaeronnon "ljudje slapov".
Chippewa se uporablja predvsem v ZDA, medtem ko se Ojibwa uporablja predvsem v Kanadi.
thumb|Medicineman iz Cass Lake.
thumb|left|Žetev riža v Minnesoti okoli leta 1905
Plemena in skupine (bande)
Od Očipvejcev se je skozi zgodovino ločilo več skupin, največji so: Missisauga in Nipissing ali 'Ljudstvo čarovnikov'. Chippewa in Cree Indijanci so danes razdeljeni na stotine band in tako imenovanih 'First Nations' in živijo razpršeni po južni Kanadi. Najzahodnejša banda Očipvejcev v Kanadi so Cold Lake iz Alberte in Saulteaux v Britanski Kolumbiji, vendar pomešani z Cree in Beaver Indijanci. Bando Saulteaux je okoli leta 1880 vodil poglavar Saulteaux. Po govoru so sorodni skupini iz Alberte.
Lee Sultzman navaja bande iz 1650-ih let: Achiligouan, Amicoures, Amikouet (Amikwa, Amikouai), Auwause, Bawating, Chequamegon, Keweenaw, Kitchigami, Macomile, Malanas (ali gens de la Barbue; v sedanjem Bayfieldu, Wisconsin), Mantouek (Mantoue, Nantoüe), Marameg, Mackinac (Mikinac), Missisauga (Mississague, Missisaki, Tisagechroanu),Mundua, Nikikouek, Noquet (Nouquet, Nouket), Oumiusagai, Ouasouarini (Aouasanik, Ousouarini), Outchibou (Ouchipoe), Outchougai (Atchougue, Outchougi), Ouxeinacomigo in Saulteaux (Saulteur).
Medtem ko so bili Očipva med letoma 1650 in 1685 skoncentrirani v bližini Mackinaške ožine, so jih Francozi imenovali Saulteur, nekatere skupine pa so očitno zamenjevali z Ottawami. Imeni Očipva in Čipeva sta se začeli uporabljati kasneje. Do leta 1800 je bilo pet skupin:
Jugovzhodna skupina: - vključevala je Mississaugo v južnem Ontariu, vasi Ojibvejev blizu Detroita in Saginaw, ki so zasedali vzhodno polovico spodnjega Michigana.
Severna skupina: - severni Ontario med severno obalo jezer Huron in Superior, na severu omejen z razvodnico med Velikimi jezeri in Hudsonovim zalivom, na zahodu pa z jezeroma Winnipeg in Manitoba.
Skupina z Gornjega jezera: -južna obala Gornjega jezera od Mackinaca čez zgornji Michigan in severni Wisconsin do izvirov reke St. Croix.
Mississippi skupina: -Minnesota severno od reke Minnesota.
Prerijska skupina: - dolina Rdeče reke in gorovje Želve v vzhodni Severni Dakoti, ki se proti zahodu razteza v Montano, Manitobo, Saskatchewan in Alberto.
thumb|Tabor Chippewa, državni park Itasca Minnesota 1926
Zgodovina
Prihod Ojibwejev v Sault Ste. Marie okoli leta 1500 je izpodrinil več tamkajšnjih plemen. Menominee so bili potisnjeni na jug v zavezništvo z Winnebagi, in zdi se da sta plemeni Šajeni in Arapaho začela vrsto gibanj, ki so ju sčasoma pripeljala na ravnice Kolorada. Nadaljnja širitev Ojibwejev proti zahodu ob obalah Gornjega jezera jih je pripeljala tudi v konflikt z Dakoti (Santee ali Vzhodni Sioux) in Assiniboini na zahodnem koncu. Datum prvega srečanja med Francozi in Ojibweji je negotov, ker Francozi sprva niso razlikovali med Ottawami in Ojibweji. Champlain naj bi se srečal z nekaterimi Ojibweji v vaseh Huron leta 1615. Tri leta pozneje, med raziskovanjem Huronskega jezera, je Étienne Brulé šel dovolj daleč na sever, da bi morali biti ljudje Ojibweji, vendar šele ko je leta 1623 dosegel slapove reke St. Marys (Sault Ste. Marie), smo lahko prepričani o srečanju med Ojibweji in Francozi.
Potovanje iz Quebeca do vasi Huron na južnem koncu Huronskega jezera je bilo dolgo in nevarno in francoski in jezuitski duhovniki so se ustavili tam, kar je Ottawam in Huronom omogočilo, da so trgovali s krznom dlje na zahod. Ojibweji in njihovi sosedje Ottawa so bili vedno prijateljski in ker so imeli Ojibweji veliko kakovostnega krzna, so Ottawa večino svojega trgovanja opravljali z njimi. Na ta način so francosko trgovsko blago in orožje dosegli Ojibweje leta, preden so imeli redne stike s samimi Francozi. Kljub že omenjenim sovražnostim so bila zahodna Velika jezera razmeroma mirna pred letom 1630, vendar je trgovina s krznom to spremenila. Krzno, zamenjano za jekleno orožje, je Ojibwejem omogočilo, da so drugim plemenom odvzeli lovsko ozemlje. To jim je dalo več krzna za trgovanje za več orožja, da bi se še bolj širili. Vojna z Dakoti in Winnebagi je postala intenzivnejša in ko so Ottawa in Huron poskušali urediti trgovino z Winnebagi leta 1633, so Winnebago ubili ambasadorje Ottawa, saj je njihova trgovina zagotavljala orožje Ojibwejem.
thumb|Starodavna tradicija Ojibwa: Ples s krpljami, ki se izvaja ob prvem sneženju vsako leto že od nekdaj. Avtor: George Catlin, 1835.
V vaseh Huron so Francozi izvedeli, kaj se je zgodilo in ko so videli, da se Huron in Ottawa pripravljata na maščevanje, so posredovali, da bi ustavili vojno, ki bi lahko ustavila trgovino. Leta 1634 je bil Jean Nicolet poslan na zahod v vasi Winnebago v Green Bayu, da bi uredil mir in morda odkril Severozahodni prehod. Nicolet nikoli ni našel prehoda, vendar je postal prvi Evropejec, ki je vstopil v Michigansko jezero. Uspelo mu je tudi urediti mir, ki je trajal več let in je Huronom in Ottawam omogočil trgovanje ob Michiganskem jezeru. Nicollet se je vrnil v Green Bay leta 1639 in se je moral na poti srečati z nekaterimi Ojibweji, vendar je bilo o njih malo omembe do jezuitskih poročil iz leta 1640. Naslednje leto so Ojibweji sprejeli povabilo Huronov, da obiščejo njihove vasi med Praznikom mrtvih, kar je jezuitom ponudilo prvo priložnost, da se srečajo s Saulteurji (ljudmi brzic).
Očeta Charles Raymbault in Issac Jogues sta sprejela povabilo Ojibwejev, da ju spremljata na njunem 17-dnevnem povratnem potovanju v Sault Ste. Marie. Jezuiti niso ostali, vendar so med obiskom izvedeli, da so Ojibweji že živeli daleč na zahodu do Chequamegona (La Pointe WS) in so se borili z močnim sovražnikom na zahodnem koncu Gornjega jezera, ki so ga imenovali Nadouessioux (klopotače). Skozi leta so Francozi to ime skrajšali, dokler ni postalo "Sioux". Kljub miru, ki ga je uredil Nicollet, je trgovina s krznom spremenila Velika jezera v vojno območje. Bobrove vojne (1630-1700) so se začele na vzhodu, vendar so se kmalu razširile na Velika jezera. Britanski zajetje Quebeca leta 1629 je ustavilo pretok francoskega trgovskega blaga in Irokezi (ki so jih oskrbovali Nizozemci) so to izkoristili in napadli Algonkine in Montagnaise, da bi ponovno zavzeli zgornji tok reke St. Lawrence, ki so ga bili prisiljeni zapustiti leta 1610. Francozi niso ponovno pridobili nadzora nad Quebecom do leta 1632 in do takrat so bili njihovi domorodni zavezniki v resnih težavah.Francozi so, da bi ponovno vzpostavili ravnotežje moči in zaščitili trgovsko pot skozi dolino Ottawe, prekršili dolgoletno pravilo in začeli dobavljati strelno orožje Algonkinom in Montagnaisom. To je le za kratek čas obrnilo tok dogodkov, saj so Nizozemci začeli prodajati orožje Irokezom. Posledica je bila oboroževalna tekma in večje nasilje. Huroni in Ottawe so prav tako prejeli strelno orožje od Francozov, nekaj tega orožja pa so prodali Nevtralcem in Tionontatom. Vsa ta nova oborožitev je prispela ravno v času, ko so bobri v južnem Ontariu postajali redki zaradi dobave Francozom. Lovci Huronov, Ottaw, Nevtralcev in Tionontatov so to rešili tako, da so se preselili v spodnji Michigan in uporabili svoje novo orožje za zavzetje ozemlja od Assistaerononov ali Ognjenega naroda (zveza Foxov, Saukov, Mascoutenov in Potawatomijev). Čeprav so se Francozi zavedali, kaj se dogaja, niso poskušali tega ustaviti.
V 1640-ih letih je prednost jekla in strelnega orožja pred tradicionalnim orožjem začela izpodrivati domorodna plemena v spodnjem Michiganu. Po desetdnevnem obleganju leta 1641 je 2.000 ottawskih in neutralnih bojevnikov uničilo glavno vas Assistaerononov. Istega leta so se prve skupine potawatomijskih beguncev poskušale preseliti blizu Green Baya, vendar jih je sovražni sprejem, ki so ga doživeli od Winnebagov, prisilil, da so se umaknili na sever pod zaščito Ojibwejev. V nekaj letih je bilo v Wisconsinu več michiganskih beguncev, kot so jih Winnebagi lahko obvladal, in Potawatomiji so se brez odpora naselili blizu Green Baya. V istem obdobju so Ojibweji premagali Mundue, ki so živeli v severnem delu spodnjega Michigana, in absorbirali preživele. Združili so se tudi z Ottawami, da bi Assegune (Kost) pregnali iz Michilimackinaca (Mackinaca) v spodnji Michigan, kjer so očitno našli zatočišče pri Mascoutenih in postali del njih.
Francoski zavezniki in trgovski partnerji so začeli proces izganjanja prvotnih plemen iz spodnjega Michigana, vendar ga nikoli niso dokončali. Irokezi so se v 1630-ih letih soočali s podobnim pomanjkanjem bobrov v svoji domovini zaradi trgovanja z Nizozemci in so morali najti novo lovišče, vendar so jih obkrožali močni sovražniki. Diplomatske prošnje Huronom za dovoljenje za prehod skozi njihovo ozemlje za lov so bile zavrnjene. Huroni so se zavedali stiske Irokezov, vendar niso želeli pomagati potencialnemu tekmecu. Potem ko so Huroni ubili irokeško lovsko skupino na spornem ozemlju, je izbruhnila vojna med Irokezi in Huroni. Sprva so se Huroni držali, vendar jih je prizadela vrsta epidemij, ki so ubile polovico njihovega prebivalstva. Leta 1640 so britanski trgovci iz Nove Anglije poskušali prekiniti nizozemski monopol z Mohawki z ponudbo strelnega orožja. Nizozemci so se odzvali tako, da so Irokezom prodali poljubno količino orožja, ki so ga želeli. Irokezi so postali najbolje oborožena vojaška sila v Severni Ameriki.