thumb|220px|Police s knjigami v univerzitetni knjižnici Univerze v Torontu Knjižnica je ustanova, ki pridobiva, obdeluje in hrani gradivo in ga daje na voljo uporabnikom. Knjižnično gradivo predstavljajo knjige, revije in ostale publikacije ter drugi nosilci informacij.
Ureditev knjižnic Večinoma se v sodobnih državah ravnajo po načelu, da morajo biti knjige v knjižnicah dostopne vsakomur. Praktično pa to pomeni, da mora to dostopnost vseeno nekdo plačati, saj ureditev, upravljanje knjižnice, osebje, knjižne zbirke, nove knjige, revije, dodatne usluge, ki jih nudijo knjižnice, stanejo kar veliko denarja. Javne knjižnice se običajno vzdržujejo s sredstvi iz državnega proračuna in proračuna lokalne skupnosti, tako se stroški vzdrževanja razdelijo na vso skupnost, zbirajo pa se iz davkov. Mestne knjižnice vodijo odbori, ki jih postavljajo lokalne oblasti, ti odločajo, kako se bodo uporabila sredstva, ki se zberejo v proračun lokalne skupnosti. Države imajo lahko tudi državne knjižnice tesno povezane z univerzitetnimi knjižnicami, so pa tudi take, ki to strogo ločujejo. Običajno ima administrativno kontrolo nad javnimi knjižnicami ministrstvo za šolstvo. Knjižnica je lahko uporabna šele, ko ima izdelan Vodič po vsebini, sestavljata ga vsaj dva kataloga, Stvarni katalog, kjer so zbrani podatki o knjigah in Avtorski katalog, kjer so zbrani podatki o avtorjih po abecednem redu ter podatki, kje se fizično knjiga najde v knjižnici. Starejše knjižnice imajo v ta namen uveden Deweyev decimalni sistem, ki ga je leta 1876 vpeljal ameriški knjižničar Melvil Dewey. Danes je večina teh sistemov in podatkov že prenesenih v elektronsko obliko. Dandanes se knjižnice ne ukvarjajo samo s knjigami. Pogosto imajo zbirke trakov, plošč, DVD-jev, reprodukcij slik, filmov, grafikonov, zemljevidov, mikrofilmov, v zadnjem času pa tudi igrač za otroke. Knjižnice razširjajo in izboljšujejo usluge ter se medsebojno povezujejo s pomočjo interneta. Obstajajo tudi strokovne (specialne) knjižnice, ki so specializirane za določeno stroko in zbirajo vso starejšo in sodobno literaturo o svojem področju dejavnosti. Največje slovenske knjižnice so Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani, Univerzitetna knjižnica Maribor, Osrednja humanistična knjižnica na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in Biblioteka SAZU, pa tudi druge specialne knjižnice, kot so Osrednja družboslovna knjižnica Jožeta Goričarja in Osrednja ekonomska knjižnica za področji družboslovja oz. ekonomije in Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani za področje tehniških strok, Knjižnica Narodnega muzeja Slovenije, Knjižnica centra za teatrologijo in filmologijo na AGRFT ter Centralna medicinska knjižnica v Ljubljani. Posebnost so mdr. cerkvene knjižnice zgodovinskega pomena: Semeniška knjižnica in Frančiškanska knjižnica v Ljubljani, Kapucinska knjižnica v Škofji loki ter Samostanska knjižnica na Kostanjevici pri Gorici. Od splošnih lokalnih knjižnic je največja Mestna knjižnica Ljubljana, ki ima v svoji sestavi osrednjo ljubljansko Knjižnico Otona Župančiča, kot tudi specialno Slovansko knjižnico.
Razdelitev knjižnic Glede na dostopnost: javne del večje ustanove zasebne
Glede na tip: splošne šolske visokošolske specialne (npr. strokovne) nacionalne
Znamenite ali znane knjižnice Aleksandrijska knjižnica, Aleksandrija (zdaj Egipt) Asurbanipalova knjižnica, Babilon (zdaj Irak) Celzova knjižnica, starodavna rimska stavba v Efezu (zdaj Turčija) Pergamonska knjižnica, Pergamon (zdaj Turčija) Ambrozijanska knjižnica, Milano (Italija) Avstrijska narodna knjižnica (pred 1920 Dvorna knjižnica), Dunaj, Avstrija Bodleianova knjižnica, Oxford (Anglija) Britanska knjižnica, London (Anglija) Knjižnica Britanskega muzeja v Londonu (Anglija) Francoska narodna knjižnica, Pariz (Francija) Knjižnica francoskega parlamenta (Pariz, Francija) Hilandarska knjižnica - Samostan Hilandar na gori Atos, Grčija Vatikanska knjižnica, Vatikan (Rim) Medičejska knjižnica, knjižnica Riccardiana, Firence, Italija Italijanska nacionalna knjižnica, Firence Biblioteca Generale/Splošna knjižnica/(Piazzale Europa-Trieste/Trst, Italija ) Biblioteca Universitaria di Bologna - BUB (Italija) Bavarska državna knjižnica, München (Nemčija) Štajerska deželna knjižnica (s Slovensko čitalnico Gradec), Gradec, Avstrija Joanneum Bibliothek, Gradec Universitätsbibliothek Klagenfurt, Celovec, Avstrija Narodna in univerzitetna knjižnica v Zagrebu (Nacionalna i sveučilišna knjižnica u Zagrebu, NSK) (Hrvaška) Knjižnica Zagrebačke nadbiskupije i Prvostolnog kaptola zagrebačkog /Metropolitan(sk)a (knjižnica) (=največja hrvaška cerkvena knjižnica, Zagreb) Sveučilišna knjižnica Rijeka, Hrvaška Gradska knjižnica Rijeka Hrvatska čitaonica Trsat, Reka, Hrvaška Sveučilišna knjižnica u Zadru, Hrvaška Sveučilišna knjižnica u Splitu, Hrvaška Sveučilišna knjižnica u Puli, Hrvaška Znanstvena knjižnica Dubrovnik, Hrvaška Franjevačka knjižnica, Dubrovnik, Hrvaška Nemška nacionalna knjižnica (Leipzig in Frankfurt ob Majni) Weimarska knjižnica vojvodinje Anne Amalie, Weimar, Nemčija Knjižnica Humboldtove univerze v Berlinu, Nemčija Heidelberška knjižnica, Heidelberg, Nemčija (najstarejša ohranjena javna knjižnica, ustanovljena 1421) Kongresna knjižnica, Washington, D.C., ZDA Javna knjižnica v New Yorku (New York Public Library), New York, ZDA Ruska državna knjižnica, Moskva (včasih im. po V. I. Leninu) Harvardova univerzitetna knjižnica, Cambridge, Massachusetts, ZDA Knjižnica kalifornijske univerze, San Francisco, ZDA Biblioteka/Knjižnica akademije znanosti, Sankt Peterburg Knjižnica (Ruske) akademije znanosti (BAN) v Moskvi Yale University Library, ZDA University of Illinois, ZDA Narodna Széchényijeva knjižnica, Budimpešta, Madžarska Narodna knjižnica Romunije, Bukarešta Biblioteca Academiei, Bukarešta, Romunija Narodna knjižnica sv. Cirila in Metoda, Sofija, Bolgarija Narodna in univerzitetna knjižnica "Sv. Kliment Ohridski", Skopje, Severna Makedonija Sulejmanova knjižnica, Carigrad, Turčija Turška narodna knjižnica, Ankara Narodna knjižnica Grčije, Atene Narodna knjižnica Srbije, Beograd Univerzitetska Biblioteka Svetozar Marković, Beograd, Srbija Nacionalna i univerzitetska biblioteka Bosne i Hercegovine, Sarajevo Narodna knjižnica (Poljska), Varšava Jagelonska knjižnica, Krakov, Poljska Narodna knjižnica Češke, Praga Knjižnica Univerze v Bratislavi, Slovaška Національна бібліотека України імені В.І. Вернадського (Ukrajinska nacionalna biblioteka Vernadskega), Kijev Beloruska narodna knjižnica, Minsk Narodna knjižnica Španije, Madrid Biblioteca Joanina, Lizbona, Portugalska Knjižnica Kolidža svete Trojice, Dublin, Irska Škotska nacionalna knjižnica, Glasgow, Edinburgh Univerzitetna knjižnica, Amsterdam, Nizozemska Univerzitetna knjižnica, Uppsala, Švedska Univerzitetna knjižnica, Lund, Švedska Kraljeva knjižnica, Stockholm, Švedska Univerzitetna knjižnica, Helsinki, Finska Kraljeva knjižnica, Oslo, Norveška Kraljeva knjižnica, Kobenhavn, Danska Kraljevska knjižnica, Bruselj, Belgija Biblioteca Nacional do Brasil, Rio de Janeiro Avstralska narodna knjižnica, Canberra Narodna knjižnica Argentine, Buenos Aires Narodna knjižnica Latvije, Riga Narodna knjižnica Koreje, Seul Narodna knjižnica Čila, Santiago de Chile Švicarska nacionalna knjižnica Viri Horžen, Vesna: Blizu ljudem Grosuplje, Združenje splošnih knjižnic, P&G Tiskarna Ribnica, 2019,
Glej tudi COBISS Seznam splošnih knjižnic v Sloveniji Seznam visokošolskih knjižnic v Sloveniji Elektronsko knjižničarstvo Seznam slovenskih bibliotekarjev (knjižničarjev)
Zunanje povezave
COBISS - Kooperativni online bibliografski sistem in servisi Domače strani slovenskih knjižnic Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani Knjižnica ruske akademije znanosti BAN Ruska nacionalna knjižnica RAN muzej
Kategorija:Ustanove *