sličica|Grb gospostva Putten Gospodstvo Putten (imenovano tudi "den lande van Put" ali "de vorsche van Put") je bilo neodvisno gospostvo na otoku Putten in okoli njega v današnji nizozemski provinci Južna Holandija. Gospostvo je sprva obsegalo otok Putten in dele IJsselmonde, Hoeksche Waard in Flakkee .
Zgodovina sličica|Zemljevid gospostva Putten ±1310 Gospodstvo Putten je verjetno nastalo v 12. stoletju. Raztezalo se je od Kat(h)endrechta blizu Rotterdama (približno današnji Charlois), preko Poortugaala, otoka Putten in zahodnega dela Hoeksche Waarda do vzhodnega dela Flakkeeja. Upravljali so ga gospodje Putenski, dokler ni leta 1459 umrl njihov zadnji potomec. Kmalu zatem je gospodstvo Putten v celoti prešlo v roke holandskih grofov. V francoskem obdobju je bila upravna struktura Nizozemske prenovljena in vsa gospostva so bila ukinjena, vključno s Puttenskim.
Izvor gospostva Putten se nanaša tako na geografsko območje kot na upravno enoto. Oboje je tesno prepleteno.
Zgodnji srednji vek sličica|Rekonstrukcija kmetije iz okoli leta 900, najdena v Spijkenisse-Hartel West V zgodnjem srednjem veku (450–1000) je bil današnji otok Putten z okolico močvirno območje in zato praktično neprimerno za bivanje. Najstarejše sledi s tega območja so bile najdene v polderjih Oud- in Nieuw-Markenburg, na severozahodu današnjega Spijkenisseja, blizu današnjega Hartelkanaala. Tam so bile najdene najdbe iz karolinškega obdobja in sledi naselitve iz 10. stoletja.
Od leta 900 naprej so kmetje začeli z melioracijo divjine in kopali jarke za odvajanje vode. Zaradi te drenaže se je šotna zemlja posedla, zaradi česar je bilo zemljišče ranljivo za poplave. Zemljišče še ni bilo zasipano. Višji in trdnejši grebeni potokov so se zaradi peščene ali muljaste zemlje le malo ali nič posedali. To je povečalo višinske razlike med območji ribnikov in grebeni potokov.
11. stoletje V 11. stoletju je rodbina gospodov Voorneških imela v lasti območje med reko Striene (ki je tekla skozi Hoeksche Waard) na vzhodu, Severnim morjem na zahodu, reko Oude Maas na severu in vzhodnim delom Flakkeeja na jugu. Vključen je bil tudi Putten. Vendar pa je gospostvo Roeden (Rhoon in njegova okolica) pripadalo ločenemu fevdu.
V 11. stoletju je bilo gospostvo Putten še vedno popolnoma nenaseljeno območje, ki so ga prečkali le potoki in potoki. Na območju gospostva Putten sta bili nato dve melioraciji:(1) Markenburg, na severu današnjega Spijkenisseja, blizu kanala Hartel, in (2) blizu današnjega Poortugaala. Ti stari naselbini sta nastali okoli velike kmetije, imenovane dvor ali curtis, ki so jo obdajale manjše kmetije za tlačane.
12. stoletje Do konca 12. stoletja je nastalo že več naselij. Toda v 12. stoletju je območje okoli ustja reke Maas večkrat poplavilo. Še posebej pozimi 1163–1164 in med poplavo vseh svetih (1170) je voda povzročila veliko škodo: številna naselja so bila popolnoma uničena, vključno s tistimi v Markenburgu in današnjem Simonshavenu. Izgubljeni so bili pašniki in polja, uničene so bile hiše in kmetije, območje je bilo prekrito s plastjo gline, izgubljen je bil sistem potokov in drugih vodnih poti, jarki pa so se zamulili. Ljudje so morali začeti znova.
Kasneje so razumeli, da so nasipi potrebni za omejevanje takšnih nesreč. V 12. in 13. stoletju so zgradili nasipe in drenažne sisteme, s katerimi so ustvarili polderje. Gospodarji dežele, vključno z grofom Florisom III. in njegovimi nasledniki, so spodbujali dela za upravljanje z vodo in nasipe, ker so varovali njihovo lastnino, meliorirana zemljišča pa so zagotavljala več desetine. Posledično je bilo v 12. in 13. stoletju melioriranih vedno več divjine. Polderji v Puttenu so bili sprva le otoki na šotišču; šele kasneje so jih povezali drugi nasipi, s čimer so ustvarili večje, sosednje območje. sličica|400x400_pik|Prvi polderji na otoku Putten ±1200
Prvi polderji Prvi dokončen dokaz, da je gospostvo Putten vsaj šele začelo obstajati, je bila uvedba mitnice v Geervlietu leta 1179. Mitnina predpostavlja mitnico in nekaj uradnikov, torej minimalno število prebivalcev in s tem območje, primerno za bivanje, ter s tem nasip/polder. Geervliet je bil verjetno eden prvih nasipov na obsežnem območju slanih močvirij in blatnih ravnic med Voornejem, Strijenom in celinsko Južno Holandijo.
Mitnica pri Geervlietu Ko v 12. stoletju Wiedele ni bila več ozka šotna voda, temveč široka reka, verjetno prav zaradi poplav v 12. stoletju , je postala pomembnejša za ladijski promet v Flandrijo in iz nje. Ko so kapitani množično uporabljali to novo pot, da bi se izognili cestnini pri Strienemondeju (zdaj sredi Hoeksche Waarda), je nizozemski grof Floris III. takoj uvedel mitnino na koncu Wiedeleja, pri Geervlietu, morda že leta 1157, vsekakor nekaj let pred letom 1166. To ga je spravilo v konflikt s Flandrijo in bil je celo ujet. Leta 1179 je grof končno prejel uradno listino nemškega cesarja Friderika Barbarosse, ki mu je podelila pravico do pobiranja cestnin pri Geervlietu. S tem se je spor rešil in vsak kapitan, ki je plul mimo Geervlieta, je moral nizozemskemu grofu plačati 5 % vrednosti svojega tovora.
Izvor gospodstva Prvi polderji so bili verjetno tisti v Oude in Nieuwe Putten, na severu današnjega Hoeksche Waarda in vzhodno od otoka Putten. Gospodstvo Putten verjetno izvira iz tega polderja in vasi Putten, ki se je nahajala v njem. Ta vas je tvorila prvotno jedro posesti gospodov Putenskih. Ime naj bi se preneslo na celotno območje. Upravno središče se je sprva nahajalo v tem polderju Putten, v gradu Puttenstein, med današnjima Oud-Beijerlandom in Heinenoordom. Po njegovem uničenju leta 1304 so upravno središče preselili v Putenski dvor (Hof van Putten) v Geervlietu.
Po Puttenu so bili ponovno pridobljeni polderji Geervliet, Spickenisse (Spijkenisse), Biervliet, Vriesland in Hekelingen. V naslednjih stoletjih so upravitelji spodbujali gradnjo več nasipov in s tem več polderjev.
Za pregled vseh polderjev v gospostvu in njihovega (verjetnega) datuma nastanka si oglejte seznamu polderjev v gospostvu Putten.
Geografija
Velikost in meje Gospodstvo Putten je vključevalo:
Putten over die Maze (Putten preko Starega Maasa (Oude Maas)): zahodni del IJsselmondeja s cerkveno vasjo Katendrecht (zdaj Charlois) in nasipi Pernis, Poortugaal in Hoogvliet., z izjemo Rhoona in okolice, ki je pripadal samostojnemu gospostvu Roeden. Otok Putten: med Oude Maas, Bornisse, Wydele in Suedde (± sedanji Spui); lahko razdelimo na: Putten znotraj obroča : polderji Putten (v jugovzhodnem kotu otoka), Geervliet, Biert, Simonshaven, Spijkenisse, Braband, Vriesland in Hekelingen. Putten zunaj Ringa, vključno s Puttenom nad Bernisse : Drenkwaard in kasnejšim polderjem Zuidland ter drugimi, pozneje pridobljenimi območji na otoku Putten Putten čez Spui : zahodna točka Hoeksche Waarda: Piershil, Corendike ( Korendijk z Goudswaardom ), Beningerland in Oude Putten Putten čez Flakkee : vzhodna točka Overflakkeeja z Borrewoudsmoer/Berwoutsmoer in mestom Oostmoer; Den Bommel, mesto na Haringvliet in Middelharnis, nekdanji St. Michiel v Puttenu, Trentmoerju in Hegenisseju (to ustreza območju, ki se zdaj razteza med Oude Tonge in Ooltgensplaat).
Poleg melioriranih območij so h gospostvu pripadala tudi sosednja območja zunaj nasipov, ki so bila ob plimi pogosto poplavljena. V zračni črti je merila dvajset kilometrov od vzhoda do zahoda in petindvajset kilometrov od severa do juga.
Vsa ta območja so pripadala gospostvu Putten, ki so mu vladali gospodje Putenski. Vendar pa vsa območja znotraj njega niso imela istega fevdalnega gospodarja. Severni del je bil fevd Holandskega grofa, južni del pa gospodov Voorneških, ki so tudi sami imeli Holandskega grofa za svojega fevdalnega gospodarja. + Območje Fevdalni gospod Putten preko Maasa (Poortugaal in okolica) Grof Holandski Putten, kjer se nahaja Geervliet (Geervliet - Spijkenisse) Grof Holandski Južni del otoka Putten (Biert, Hekelingen, Simonshaven, Schuddebeurs) Gospodje Voorneški Putten čez Bernisse (Zuidland) Gospodje Voorneški Putten čez Spui (zahodni Hoeksche Waard) Gospodje Voorneški Putten preko 't Flakkee (vzhodni Flakkee; Flakkee je bil voda) Gospodje Voorneški Gospodje Putenski so od leta 1304 naprej vladali svojemu gospostvu iz dvornega kompleksa v Geervlietu. Potem ko je bil njihov prejšnji grad Putenstein blizu Heinenoorda uničen, je Nikolaj III. preselil svoj dvor v to vas, ki je leta 1381 od Zwederja Abcoudejskega prejela mestne pravice. Nikolaj III. se je poročil z Alejd Strijensko in tako razširil svoje ozemlje, ki je vključevalo Strijen, del Hoeksche Waarda in majhno območje v Severnem Brabantu (Klundert in Zevenbergen).
Vodne poti Na zemljevidih območja so iz tistega časa označene naslednje vodne poti , od katerih jih veliko ne obstaja več:
Bornisse (Bernisse): med Wiedele in Oude Maas Dintel, ki se je izlival v Striene iz zahodnega Severnega Brabanta Flakkee: voda med otokoma Putten in Overflakkee, zdaj Haringvliet Maas: vedno je mišljen Stari Maas Mark, ki se je iz Flandrije in prek zahodnega Severnega Brabanta izlival tudi v Striene Striene, med Šeldo in Starim Maasom, je bila na začetku 12. stoletja najpomembnejša plovna pot med Flandrijo in severom Suedde ali Swedde: voda med otokoma Putten in sedanjim Hoeksche Waardom, približno tam, kjer se danes nahaja Spui Tille, Beninge, Westerlecke, Ostleek (Oostenrijk): šotne vode, ki so odvajale odvečno vodo iz šote; obstaja le še Oostenrijk Vliet, vzhodna meja Puttena čez labirint blizu Charloisa, izvira iz 15. stoletja Westlic, Westerlecke ali Westenrijk je bil potok v polderju Zuidland Wiedel(e) ali Wydele (danes južni del Bernisse), kjer sta iztekali reki Beninge in Tille.
Polderji in krajevna imena Razlage imen v gospostvu Putten:
Polder Putten je bil verjetno soimenjak gospostva in otoka. V tem polderju so bile šotne jame ((moer-)putten) (moer = šota), ki so morda dale ime. Geervliet, Heenvliet, Biervliet in Bleynevliet (Zuidland) so tako imenovani, ker se nahajajo na vodi, Vliet. (mišljena je Bernisse). Scadecamp: ime je morda povezano s poplavami v drugi polovici 12. stoletja, ko je bilo treba na novo pridobljena zemljišča ponovno prepustiti vodi in so ljudje tako utrpeli škodo (sc(h)ade). Frizijo so verjetno ponovno zavzeli frizijski kolonisti iz starega frizijskem območju severno od estuarija Maas. Ime Hekelingen lahko izhaja iz osebnega imena Hekel ali Heke. Braband je morda dobil ime po deželi vojvode Jana Brabantskega, domovini prednikov Alejd Strijenske, žene Nikolaja III. Putenskega. Fickers Hill (polje ali travnik med Biertom/Biervlietom in Oostenrijk): prvotno Fyckaert's-hill, vzpetina nekega Fijkaarta. Hoogvliet se je prvotno imenoval Odevliet, kasneje Oedenvliet, po drugi hčerki Nikolaja III. Putenskega, Ode (1295-1332). Prvič se omenja leta 1326. Polder Simonshaven je poimenovan po graditelju nasipov, Simonu Markenburškem, mlajšem bratu Nikolaja III. Putenskega. Naselje Simonshaven se je imenovalo tudi Simonshamme. Z izgradnjo polderja Simonshaven je bil leta 1305 dokončan "Putenski obroč": celoten otok Putten je bil zdaj zaščiten z enim samim neprekinjenim obročastim nasipom. Kasneje so bili dodani še drugi polderji zunaj obroča, kot so Schuddebeurs, Oostbroek in Ouden Nieuw-Hongerland. Charlois v Puttenu onstran Maasa je dobil ime po Karlu iz Charolaisa, takratnem gospodarju Puttena Stari in Novi Hongerland: ti polderji so bili negotova posest: večkrat so poplavili, zato tam ni bilo mogoče gojiti hrane ali pasti živine. Ime je morda povezano s tem. Staro in novo poplavno območje Puttena: "poplavno območje" je poplavljeno območje, ki ni bilo ponovno nasipovano ali pa je bilo ponovno nasipovano šele mnogo let po poplavi. Wolvenpolder: poimenovan po Reijnierju van der Wolffu, ki je v sedemnajstem stoletju dvignil poletni nasip v zimski.
Kar se tiče drugih polderjev in krajevnih imen v gospostvu Putten, si lahko samo ugibamo, zakaj se tako imenujejo.
Organizacija in upravljanje