Ljubljanske malefične svoboščine () je sodni red in oblika kazenskega zakonika, ki so v 16. stoletju veljali za mesto Ljubljana, v veljavo pa je stopil 20. avgusta 1514. Zakonik je tako ena prvih tovrstnih uzakonitev v spodnjeavstrijskih deželah ter v Evropi. Spada v skupino več podobnih zakonikov, ki so po zakonodajalcu Maksimiljanu I. Habsburškem poimenovani Maksimilijanovi krvosodni redi (), mednje pa spada še Wolkensteinski deželnosodni red (1478), Tirolski malefični red (1499) ter Radolfszellski malefični red (1506). Kazenske rede je nasledila Karolina, ki je veljala za celotno Avstrijsko cesarstvo. Svoboščine so tako Ljubljani podelile pravico do samostojnega izvajanja krvnega sodstva.
Sodni red je nastal po vzoru Tirolskega malefičnega reda in mu je vsebinsko zelo podoben, razlikuje pa se v določbah pregona ubijalcev zaradi dotedanje nedosledne prakse pregona, oprostitev zaradi fiskalnih razlogov ali podajanja milejših kazni na Kranjskem. Sodbe v težkih kaznivih dejanjih je sicer izrekalo (privilegirano) deželno sodišče, saj so ta imela deželnoknežjo pravico do krvnega sodstva, ljubljansko mestno sodišče pa so svoboščine izenačile z deželnim.
Viri
Kategorija:Dela leta 1514 Kategorija:Zgodovina Ljubljane Kategorija:Politika Avstrijskega cesarstva Kategorija:Kazensko pravo