Avgusta Šantel, slovenska slikarka, učiteljica in grafičarka, * 21 julij, 1876, Gorica, † 2 december, 1968, Ljubljana.
Otroštvo Avgusta se je rodila 21 julija 1876 v Gorici v narodnozavedni slovenski družini. Njena mati je bila slikarka priljubljena med goriško elito in poznejša učiteljica slikarstva na Višjem dekliškem zavodu v Gorici, Avgusta plemenita Aigentler (1852–1935), znana tudi kot Avgusta Šantel starejša, njen oče pa profesor matematike in fizike na gimnaziji v Gorici, Anton Šantel (1845–1920).Imela je šest bratov in sester, od katerih so trije dočakali odraslost. To so bili Henrika Šantel (1874–1940), slikarka, Saša Šantel (1883–1945), slikar in skladatelj, in Danica Šantel (1887-1921), učiteljica, ljubiteljska slikarka in umetniška modelka. Avgustina prva učiteljica risanja je bila njena mati. V svojih spominih je Avgusta kasneje zapisala, da je že v otroških letih ure in ure z zanimanjem opazovala slike, si skušala zapomniti podobnosti ter si v mislih predstavljala, kako jih prerisuje. Med letoma 1882 in 1890 je Avgusta obiskovala osnovno šolo v Gorici. Ob koncu osnovne šole je začela tudi z učenjem violine. Leta 1891 je začela z obiskovanjem učiteljišča, na katerem je maturirala leta 1895.
Nadaljno izobraževanje in pedagoško delo Leta 1896 se je zaposlila kot učiteljica na prvi slovenski šoli v Gorici. Leta 1897 se je zaposlila še na zasebni slovenski šoli v Gorici. Leta 1988 je opravila izpit za poučevanje na meščanskih šolah. Leta 1900 je na Dunaju obiskovala en semester umetnostne šole Für Frauen und Mädchen, kjer je bila njena profesorica avstrijska slikarka Tina Blau. V tem času je stanovala pri materini sestri, matematičarki Henrietti von Aigentler, in njenem možu, slovitemu fiziku Ludwigu Boltzmannu. Pri njiju je spoznala arhitekta Ivana Jagra. Ta jo je prepričal, naj izdela razglednico za tisk. Avgusta je namreč že poleti 1898 na počitnicah z materjo izdelovala unikatne razglednice v tehniki litografije in jih pošiljala sestri Henriki v München, kjer je ta študirala. Tako je Avgusta narisala velikonočne voščilnico. Aprila pred veliko nočjo 1900 je prvi tiskani primerek že prispel na Dunaj, na njem pa je bilo natisnjeno ime avtorice. To je bila prva slovenska umetniška razglednica. Po vrnitvi z Dunaja se je leta 1901 zaposlila kot učiteljica na Vranskem, kjer je poučevala eno leto. Leta 1902 se je zaposlila kot učiteljica v Slovenski Bistrici, kjer je poučevala dve leti. sličica|Avgusta (na desni) s sestro Danico okoli leta 1910. Leta 1904 se je preselila v Pulj, kjer se je zaposlila na Marinenschule, dekliški ljudski in meščanski šoli za otroke vojaških mornariških uslužbencev, in tam s krajšima presledkoma ostala štirinajst let. V letih 1907 in 1908 je študirala Münchnu na šoli za uporabno in svobodno umetnost, pri nemškem slikarju Wilhelmu von Debschitzu obiskovala večerni tečaj za akt ter se izpopolnjevala v slikanju cvetnih tihožitji na zasebni slikarski šoli avstrijske slikarke Margarete Stall. V letih 1908 in 1909 se je udeležila slikarskih počitniških tečajev, ki so jih prirejale münchenske šole, na Tirolskem in Bavarskem. Leta 1909 je opravila izpit za poučevanje violine. Violino je kasneje poučevala in jo igrala v več glasbenih zasedbah. Med prvo svetovno vojno je zapustila Pulj in se zatekla k prijateljici na Dolenjsko, vendar se je vanj pozneje vrnila. V letih 1916 in 1917 je poučevala v begunskem taborišču Steinklam. Leta 1920 se je zaposlila kot učiteljica risanja in petja na Sušaku. Leta 1922 se je zaposlila na dekliški meščanski šoli v Mariboru, kasnejši Osnovni šoli Ivana Cankarja, kjer je delala dvanajst let. Tam se je veliko ukvarjala tudi z glasbo. Igrala je violino in delovala v Glasbeni matici Maribor. Leta 1923 sta se po smrti njenega očeta in sestre Danice k njej preselili njena mati in sestra Henrika. Leta 1929 sta se njena mater in sestra preselili v Ljubljano. Leta 1933 se je Avgusta upokojila.
Umetniško delovanje in slog Avgusta je ustvarjala v olju, akvarelu, pastelu in z barvnimi svinčniki, preizkusila pa se je tudi v lesorezu in linorezu. Risala je tudi vzorce za čipke. Tematsko se je posvečala predvsem pokrajinam in motivom krajev, kjer je živela, in cvetličnim tihožitjem, redkeje pa portretom in figuralnim kompozicijam. Njeni lesorezi večinoma prikazujejo pokrajinske motive. Njena dela zaznamujejo značilnosti plenerizma, realistične poteze in skrb za barvno harmonijo. Njena grafična dela se v primerjavi z njenimi oljnimi slikami oddaljujejo od stvarnega realizma z močnejšimi kontrasti svetlo-temnega in bolj razgibanimi oblikami, ki ustvarjajo rahlo romantično razpoloženje. V nekaterih njenih delih, posebno lesorezih, je čutiti narodnobuditeljski značaj.
Bila je članica umetnostnega kluba Vesna, katerega člani so bili med drugimi tudi njena sestra Henrika, njen brat Saša, njena bodoča svakinja umetnostna vezilja Ruža Sever Šantel, slikar Maksim Gaspari, kipar Svitoslav Peruzzi, slikarka Melita Rojc, risar Hinko Smrekar in hrvaški kipar Ivan Meštrović. S člani kluba Vesna je razstavljali na 1. jugoslovanski umetniški razstavi 1904 v Beogradu.
V Mariboru je postala članica umetnostnega kluba Grohar, katerega člani so bili med drugimi tudi slikar Viktor Cotič, general in pesnik Rudolf Maister, njena sestra Henrika, slikarka, učiteljica in slikarka Špelca Mladič, češka slikarka Ludmila Kleinmondová ter kipar in grafik Nikolaj Pirnat. S člani kluba je leta 1922 nastopila na 5. jugoslovanski umetniški razstavi v Beogradu in 1924 na razstavi slovenskih umetnikov v Hodonínu (Češka).sličica|Avgusta okoli leta 1920
Do leta 1966 je v osebni evidenci zabeležila 739 prodanih ali podarjenih del, njen dejanski opus pa je še večji, saj v osebni evidenci niso bila zajeta dela v lesorezu in linorezu. V svojem dnevniku je zapisala, da je bilo v Pulju slikanje na prostem v času, ko je tam živela, nezaželeno, zato si je atelje uredila doma. Posebno pozornost je posvečala natančnemu upodabljanju rastlinja, pri čemer si je pomagala z lastnim herbarijem. Njena dela hranijo njeni sorodniki, Narodna galerija Slovenije, Umetnostna galerija Maribor ter številne zasebne zbirke. Razstave Avgusta je svoja dela prvič razstavljala na skupinski razstavi leta 1900 v Ljubljani.Samostojno je razstavljala le dvakrat, Sodelovala je na mnogih skupinskih razstavah v Ljubljani, Gorici, Bledu, Mariboru, Celju, Osijeku, Novemu Sadu, Čačaku, Hodoninu, Pazinu, Trstu, Dubrovniku, Zagrebu, Beogradu, Münchenu,... Večkrat je razstavljala z Društvom slovenskih likovnih umetnikov, klubom Grohar, združenjem Kolo jugoslovanskih sester, klubom Lada, klubom Vesna in Združenjem grafičnih umetnikov Jugoslavije, katerih članica je bila. Z Žensko malo antanto je razstavljala po Jugoslaviji, Čehoslovaški in Romuniji.
Spomini sličica|Avgusta (tretja z leve), z materjo, sestro Henriko, bratom Sašom in nečakom okoli leta 1925. Na steni je uokvirjen portret njene pokojne sestre Danice, ki ga je naslikala njena mati. Napisala je svoje spomine na zgodnja leta in jih dopolnila z svojimi risbami in fotografijami v zvezi z vsebino. Ti so z naslovom Spomini na otroštvo leta 1966 izšli v devetih številkah časopisa Tedenska tribuna: tednik Slovenskega poročevalca. V tem času je bila najstarejša slovenska slikarka. Leta 2006 so so Spomini na otroštvo skupaj s spomini njene matere in brata izšli pri Novi reviji v knjigi z naslovom Življenje v lepi sobi.
Poznejše življenje in smrt Po upokojitvi se je preselila v Ljubljano k materi in sestri Henriki s katerima je živela do njune smrti. Nikoli se ni poročila in ni imela otrok. Še naprej je veliko umetniško ustvarjala. Leta 1935 ji je umrla mati, pet let kasneje pa sestra Henrika.Leta 1955 je imela prvo samostojno razstavo. V Ljubljani je razstavljala svoje akvarele.Po njej je imela še eno samostojno razstavo, na kateri je prav tako razstavljala akvarele. Umrla je 2 decembra 1968 v Ljubljani.
Galerija
Sklici
Kategorija:Slovenski slikarji Kategorija:Slovenski učitelji Kategorija:Slovenski violinisti Kategorija:Slovenski risarji Kategorija:Slovenski grafiki Kategorija:Rojeni leta 1876 Kategorija:Umrli leta 1968