Zavzetje Bahamov se je zgodilo maja 1782 med ameriško revolucionarno vojno, ko je španska sila pod poveljstvom Juana Manuela Cagigala prispela na otok New Providence blizu Nassaua, glavnega mesta Bahamov. Poveljnik Britancev v Nassauu, John Maxwell, se je odločil, da bo otok predal brez boja, ko se je soočil s premočnejšimi silami.
Ozadje Španija je leta 1779 vstopila v ameriško vojno za neodvisnost]in začela kampanjo, da bi pregnala Britance iz Mehiškega zaliva, zavzela britansko kolonijo Zahodno Florido in zavzela njene glavne postojanke v bitki pri Mobile, Alabama in obleganju Pensacole. Španski poveljnik Bernardo de Gálvez je načrtoval napad na Nassau, glavno mesto Bahamov, ki je služilo kot pomembno britansko guvernersko oporišče. Gálvez je konec leta 1781 odobril ekspedicijo proti otokom, vendar je bila ta prestavljena med kampanjo pri Yorktownu, ki je oktobra 1781 privedla do predaje britanske vojske.Chavez str. 203 V začetku leta 1782 je bil načrt oživljen in poveljstvo nad njim je bilo dodeljeno Juanu Cagigalu, guvernerju Havane.
Zavzetje
Kljub temu, da je od Gálveza prejel ukaze, naj opusti predhodno načrtovano ekspedicijo, da bi lahko svoje sile uporabil za invazijo na Jamajko, je Cagigal nadaljeval s svojim načrtom in 18. aprila 1782 odplul iz Havane.Chavez, str. 207 Imel je 2.500 vojakov, zaradi česar je bila havanska garnizija zelo šibka in ni mogel poslati vojakov v podporo Gálvezovi jamajški ekspediciji. Uspelo mu je zagotoviti dodatne ladje in transportne sisteme mornarice Južne Karoline pod vodstvom Alexandra Gillona.
6. maja so se Cagigalove ladje pojavile v Nassau. Prepričal je britanskega poveljnika, viceadmirala Johna Maxwella, naj se preda, ne da bi začel formalno obleganje mesta. Maxwell je ponudil dvanajst členov predaje, seznam, ki ga je Cagigal nekoliko spremenil, preden je sprejel predajo. Španske sile so nato zasedle mesto, ujeli 600-glavo britansko garnizijo in zajeli več ladij, vključno s fregato.Chavez str. 208
Posledice sličica|desno|300px|Zemljevid iz leta 1803, ki prikazuje New Providence in Nassau
Gálveza je razjezilo, ker Cagigal ni upošteval njegovih ukazov in opustil napada in je bil razočaran tudi zato, ker ga je britanska pomorska zmaga v bitki pri Saintes prisilila, da je opustil načrtovano francosko-špansko invazijo na Jamajko.Chavez str. 208–09 Gálvez je uredil Cagigalovo aretacijo zaradi domnevnega slabega ravnanja z britanskim generalom Johnom Campbellom po obleganju Pensacole leta 1781. Cagigal je bil zaprt v Cadizu in njegova vojaška kariera je bila tako uničena. Eden od njegovih sodelavcev, Francisco de Miranda, je bil prav tako obtožen podobnega kaznivega dejanja, ki je morda spodbudilo njegovo kasnejšo kariero zagovornika neodvisnosti španskih ameriških kolonij. Miranda je kasneje pojasnil Gálvezova dejanja kot ljubosumje na Cajigalov uspeh. Navsezadnje je bil Gálvez tisti, ki je prejel zasluge za zavzetje Bahamov, kljub dejstvu, da je poskušal projekt preklicati.Chavez, str. 209 Ameriški lojalist po imenu Andrew Deveaux se je odpravil na ponovno zavzetje Nassaua, kar mu je uspelo 17. aprila 1783, z le 220 možmi in 150 mušketami, da bi se soočil s silo 600 izurjenih vojakov. Vendar je španska krona do takrat že priznala britansko suverenost nad Bahami v zameno za vzhodno Florido v skladu s Pariško pogodbo.
Viri
Bibliografija Beerman, E. La última batalla de la guerra de la independencia no fue Yorktown. La expedición hispano-norteamericana a las Bahamas 1782, Revista de Historia Naval, nº5 de 1984. Chavez, Thomas E. Spain and the Independence of the United States: An Intrinsic Gift, University of New Mexico Press, 2003. Marley, David. Wars of the Americas: A Chronology of Armed Conflict in the New World, 1492 to the Present, ABC-CLIO (1998).
Kategorija:Bitke ameriške osamosvojitvene vojne Kategorija:Bitke leta 1782 Kategorija:Bitke Španije Kategorija:Bitke Združenega kraljestva Kategorija:Kampanja v Zahodni Indiji ali Antilih