Abu al-Tajib Ahmed ibn al-Husein al-Mutanabi al-Kindi (), splošno znan kot al-Mutanabi (), arabski pesnik iz obdobja Abasidskega dinastije, * okoli 915, † 23. september 965
Ustvarjal je na dvoru hamdanidskega emirja Sajfa al-Davle v Alepu, za katerega je napisal 300 folijev poezije. Njegov pesniški slog mu je v njegovem času prinesel veliko priljubljenost. Številne njegove pesmi v današnjem arabskem svetu niso le še vedno pogosto brane, temveč veljajo za pregovorne.
Poezijo je začel pisati pri devetih letih. Znan je po svoji bistroumnosti in duhovitosti. Med temami, o katerih je razpravljal, so bili pogum, filozofija življenja in opis bitk. Veljal je za enega največjih, najvidnejših in najvplivnejših pesnikov v arabskem jeziku, zato je bil velik del njegovih del preveden v več kot 20 jezikov.
Njegov velik talent ga je zelo približal številnim voditeljem svojega časa, zlasti zato, ker jih je hvalil v zameno za denar in darila. Njegove politične ambicije so na koncu pokvarile njegove odnose z njegovimi pokrovitelji, njegovo samoljubje pa ga je morda stalo življenja, ko so ga napadli ljudje, ki jih je omenjal v nekaterih njegovih pesmih.
Biografija Al-Mutanabi je bil rojen v Kufi v današnjem Iraku. Njegov oče je trdil, da izvira iz južnoarabskega plemena Banu Džufa. Njegov priimek al-Kindi se pripisuje okrožju, kjer je bil rojen.
Zaradi svojega pesniškega talenta in trditve, da je predhodil preroku Salihu, se je al-Mutanabi izobraževal v Damasku v Siriji. Ko so Karmati leta 924 oropali Kufo, se jim je pridružil in živel v plemenu Banu Kalb in drugih beduinskih plemenih. Naučil se je njihovih doktrin in narečja in zato imel veliko privržencev. Trdil je celo, da je nabi (نَـبِي, prerok). Od tod izhaja njegov vzdevek lakab al-Mutanabi - Napovedovalec preroka.
Leta 932 je vodil upor Karmatov v Siriji. Po zatrtju upora in dveh letih zapora, ki ga je odredil ihšidski guverner Homsa, je leta 935 preklical svoje politično prepričanje in postal potujoči pesnik. V tem obdobju je začel pisati svoje prve znane pesmi. Politična ambicija, da bi postal vali, je al-Mutanabija pripeljala na dvora Sajfa al-Davle in Abuja al-Miska Kafurja, vendar mu ta ambicija ni uspela.
Al-Mutanabi je živel v času, ko je Abasidski kalifat začel razpadati in so številne države v islamskem svetu postale politično in vojaško neodvisne. Med temi državami je bil glavni Alepski emirat.
thumb|250px|al-Mutanabijev Divan poezije iz zgodnjega 14. Stoletja, Halilijeva zbirka islamske umetnosti
Začel je pisati panegirike v slogu, ki sta ga začela pesnika Abu Tamam in al-Buhturi. Leta 948 se je pridružil dvoru Sajfa al-Davle, hamdanidskega pesnika in emirja severne Sirije. Sajf al-Davla je bil zelo zaposlen z boji proti Bizantinskemu cesarstvu v Mali Aziji, kjer se je ob njem boril tudi Al-Mutanabi. Med devetletnim bivanjem na dvoru Sajfa al-Davle je Al-Mutanabi napisal svoje največje in najbolj znane pesmi, panegirike v hvalo svojemu zavetniku, ki veljajo za mojstrovine arabske poezije.
Med bivanjem v Alepu se je Al-Mutanabi znašel v sporu s številnimi učenjaki in pesniki na dvoru Sajfa al-Davle, vključno z Abu Firasom al-Hamdanijem, pesnikom in bratrancem Sajfa al-Davle. Istočasno je izgubil Sajf al-Davlovo naklonjenost zaradi svojih političnih ambicij, da bi postal vali. Zadnji del tega obdobja so zaznamovale spletke in ljubosumje, ki so dosegli vrhunec z al-Mutanabijevim odhodom iz Sirije v Egipt, ki so ga takrat uradno vladali Ikšididi.
Al-Mutanabi v Egiptu Po ločitvi od Sajfa al-Davla se je al-Mutanabi pridružil dvoru Abu al-Miska Kafurja v Kairu. Kafur mu ni zaupal in njegove namere imel za grožnjo svojemu položaju. Al-Mutanabi je spoznal, da se njegovi upi, da bi postal državnik, ne bodo uresničili, zato je okoli leta 960 zapustil Egipt. Po odhodu je Abu al-Miska Kafurja ostro kritiziral s satiričnimi odami.
Smrt Na poti v Bagdad so ga napadli tatovi, ki se jim je uprl in so ga zato ubili.
Zapuščina thumb|Pesnikov kip na koncu njegove ulice thumb|right|200px|Vhod v al-Mutanabijevo ulico
Leta 1932 je bila al-Mutanabiju v čast poimenovana ulica v Bagdadu, ki je pravzaprav tržnica s knjigami. Al-Mutanabi je bil v tistem času zelo čislan pesnik. Ozka ulica je zaprta za promet. Dolga je približno en kilometer in polna knjigarn. Na njenem vhodu je slavolok, okrašen s pesnikovimi citati, na njenem koncu pa al-Mutanabijev kip, obrnjen proti Tigrisu. Al-Mutanabijeva ulica se je sčasoma razvila v simbol intelektualne svobode, ki privablja pisatelje, umetnike in druge svobodno misleče iz vse države.
Sklici
Viri
Al-Khalil, S. and Makiya, K., The Monument: Art, Vulgarity, and Responsibility in Iraq, University of California Press, 1991, p. 74. Al-Mutanabbî, Le Livre des Sabres, choix de poèmes, présentation et traduction de Hoa Hoï Vuong & Patrick Mégarbané, Actes Sud, Sindbad, novembre 2012. Arberry, A. J. (trans.), Poems of al-Mutanabbi: A Selection with Introduction, Translations and Notes (London: Cambridge University Press, 1967).
Warren, James (trans.), The Complete Poems of Al-Mutanabbi, (Cultural Books, 2022) Wormhoudt, Arthur (trans.), The Diwan of Abu Tayyib Ahmad Ibn Al-Husayn Al-Mutanabbi (Kazi 2002)
Kategorija:Rojeni leta 915 Kategorija:Umrli leta 965 Kategorija:Arabski pesniki Kategorija:Umorjeni književniki