Mozilla Firefox ali samo Firefox je brezplačen, odprtokoden grafični spletni brskalnik, ki je na razpolago tako za namizne računalnike kot za mobilne naprave in preveden v več svetovnih jezikov, tudi v slovenščino. Razvija ga Mozilla Foundation s svojo podružnico Mozilla Corporation in prostovoljci.Prostovoljni razvijalci Firefox, prej imenovan Phoenix ali Firebird, je nastal kot samostojna komponenta zbirke Mozilla Suite; ta je nastala na osnovi Netscape Communicatorja.
Firefox je takoj postal zelo priljubljen ter je zaradi večje hitrosti, varnosti in prilagodljivosti z dodatki hitro izpodrinil takrat dominantni brskalnik Internet Explorer 6. Vrh priljubljenosti je dosegel konec leta 2009 z različico 3.5, nakar je uporaba upadla zaradi konkurence Google Chrome. Trenutno je Firefox tako v svetu kot v Sloveniji drugi najbolj uporabljan spletni brskalnik.
Zgodovina
Firefox se je začel kot Mozillin poskusni projekt, ki so ga začeli Dave Hyatt, Joe Hewitt in Blake Ross v drugi polovici leta 2002. Ker so menili, da razvoj tedanje zbirke Mozilla Application Suite vodi v okoren program, nasičen s funkcijami, so ustvarili samostojen brskalnik, za katerega so nameravali, da bi nadomestil zbirko programov. Projekt je kmalu imel več uporabnikov kot zbirka programov Mozilla, zato se je Mozilla Foundation odločila, da bo zbirko počasi zamenjala s samostojnima programoma Firefox in Thunderbird, razvoj zbirke pa predala novo oblikovani samostojni skupnosti SeaMonkey.
Ime Mozilla Firefox je v svojih začetkih nekajkrat zamenjal ime. V poskusni različici so ga klicali m/b (mozilla/browser), ko pa so septembra 2002 brskalnik preizkusili, so ga poimenovali Phoenix; ime (feniks) naj bi predstavljalo brskalnik, ki se je rodil iz pepela Netscape Navigatorja. Tako se je imenoval do 14. aprila 2003, ko so morali ime zamenjati zaradi težav z blagovno znamko Phoenix Technologies. Preimenovali so ga v Firebird, kar pa je bilo že uporabljeno kot ime prostega programa za upravljanje baze podatkov. V izogib zmedi je Mozilla Foundation ime brskalnika spremenila v Mozilla Firebird, vendar je skupnost FLOSS zahtevala še eno spremembo. Tako je 9. februarja 2004 Mozilla Firebird postal Mozilla Firefox ali krajše Firefox.
Da bi se zavarovali pred novimi spremembami imena, je Mozilla Foundation decembra 2003 pri Uradu za patente in trgovske znamke Združenih držav () sprožila postopek za registracijo imena Firefox kot zaščitne znamke.Registracija imena pri United States Patent and Trademark Office
Značilnosti
Funkcije Firefox ima vgrajene vse pomembne funkcije brskalnikov: brskanje z zavihki, zaznamke, zasebno brskanje, integrirane spletne iskalnike (privzeto Google), blokiranje pojavnih oken, iskanje po besedilu strani, upravitelja prenosov, zaščito pred okuženimi in prevarantskimi stranmi, preverjanje črkovanja, brskanje z upoštevanjem lokacije ter sistem za preprosto dodajanje uporabnih dodatkov (opisan spodaj). Firefox tudi ponuja nabor orodij za razvijalce, kot so pregledovalnik DOM, konzola za napake in razhroščevalnik. Nedavno je bila v Firefox integrirana aplikacija Pocket za bralne sezname. Firefox Hello je bila vgrajena funkcija za videoklice, dodana v Firefox decembra 2014 kot poskus implementacije tehnologije WebRTC, vendar se med uporabniki ni prijela in je bila leta 2016 odstranjena.
Dodatki
Firefox omogoča dodajanje funkcij z razširitvami tretjih razvijalcev. Razširitve so bile prvotno pisane v XUL in XPCOM, ki pa so jima zaradi načrtovanih sprememb v zgradbi programa (vključno z novo večprocesno arhitekturo s kodnim imenom Electrolysis oz. E10S) Firefoxovi razvijalci ukinili podporo. Firefox je prevzel novi standard, znan kot WebExtensions, ki temelji na osnovi API-jev HTML in JavaScript ter deluje v večprocesni izdaji, vendar ne omogoča tolikšne stopnje dostopa do brskalnika. WebExtensions je bil kot stabilen uveden v Firefox 48 ter je edini podprti standard v različici 57 in novejših.
V Firefox je moč dodati tudi teme, ki spremenijo videz brskalnika. Deli tretjih programov, ki so dodani v Firefox, se imenujejo vtičniki, ki pa so bili nedavno zaradi uporabe zastarele tehnologije in sprememb v zgradbi programa ukinjeni (z izjemo Flash Playerja).
Standardi
Firefox podpira veliko spletnih standardov: HTML (skoraj popolnoma HTML5), XML, XHTML, CSS, ECMAScript (JavaScript), DOM, MathML, DTD, XSL, XPath ter slikovne formate SVG, JPEG, GIF in PNG s podporo prosojnosti. Za izrisovanje uporablja tehnologijo Gecko in Spidermonkey za JavaScript.
Prva različica, ki je opravila preskus skladnosti s standardi Acid2, je bil Firefox 3.0. Mozilla je prvotno zatrjevala, da Firefox ne bo opravil preskusa Acid3, dokler bodo njegov del po njenem zastarele pisave SVG, ker pa so bile te septembra 2011 odstranjene iz preskusa Acid3, so Firefox 4 in novejše različice dosegle rezultat 100/100.
Firefox 38 in novejše različice v Windows Vista/7/8/8.1/10 podpirajo predvajanje videa, zaščitenega s HTML5 Encrypted Media Extensions (EME). Lastniški modul DRM zaradi večje zasebnosti in varnosti teče v ovoju odprte kode, ki mu omejuje dostop do sistema in ga oskrbi z naključnim ID-jem naprave za preprečevanje identificiranja posameznika in sledenja uporabnikom. Različice 38–51 za predvajanje vsebine z EME uporabljajo Adobe Primetime CDM, Firefox 47 in novejši pa vsebujejo Google Widevine CDM. Modula je mogoče onemogočiti na enak način kot vse vtičnike. Od uvedbe podpore EME obstajajo tudi izgradnje brez nje.
Zasebnost
Firefox je zasnovan v skladu z načeli Mozille, ki poudarjajo pomen zasebnosti in odprtosti spleta. Za razliko od večine drugih spletnih brskalnikov je Firefox odprtokoden program, kar pomeni, da je njegova izvorna koda javno dostopna in zagotovo ne vsebuje prikrite vohunske ali neželene programske opreme. Firefox je uvedel veliko možnosti, namenjenih ščitenju zasebnosti uporabnikov, kot so tehnologija Brez sledenja (Do Not Track), vgrajena zaščita pred sledenjem v zasebnem brskanju in gumb za hitro brisanje podatkov brskanja. Mozilla je bila na podlagi anket, izvedenih med preko 100 000 prebivalci ZDA, večkrat prepoznana kot najbolj zaupanja vredno internetno podjetje na področju zasebnosti.
Varnost Z uporabo standardov SSL in TLS Firefox preprečuje komunikacije med strežniki z kriptografijo. Podpira pametne kartice za varnejšo prijavo na strežnike in sistem za sporočanje varnostnih lukenj. Dejstvo, da ima Mozilla Firefox manj varnostnih lukenj kot Internet Explorer, je bilo pogosto navedeno kot razlog za množičen prehod uporabnikov Internet Explorerja k Firefoxu. Firefox uporablja Googlovo storitev Varno brskanje za zaščito pred stranmi z zlonamerno programsko opremo in lažnim predstavljanjem.
Lokalizacija Firefox je trenutno preveden v 92 svetovnih jezikov, tudi v slovenščino. Lokalizacija poleg prevoda vključuje tudi regiji primerne privzete spletne iskalnike, podporo posebnih znakov in druge prilagoditve.
Platforme Namizna izdaja Firefoxa je uradno na voljo za Windows (10, 11), macOS (10.15 in novejši) in Linux, medtem ko Firefox za Android deluje na napravah Android in Firefox za iOS na Applovih napravah iPad, iPhone in iPod touch. V letih 2013 in 2014 je potekal razvoj izdaje Metro, optimizirane za naprave na dotik z Windows 8, vendar je bil projekt opuščen zaradi pomanjkanja zanimanja in preizkuševalcev. Najdejo pa se tudi neuradne različice, ki podpirajo preostale operacijske sisteme (FreeBSD, OS/2, Solaris, SkyOS).
Izdaje Nove različice Firefoxa izhajajo po principu "Rapid Release Cycle" vsakih 6 do 8 tednov.
Zgodovina različic Ime Različica Razvojno ime Datum izdaje Lastnosti in pomembne spremembe Phoenix 0.1 Pescadero 23. september 2002 Prva izdaja z veliko programske kode Zbirke Mozilla. Brez namestitvenega programa. Nastavljiva orodna vrstica, upravitelj prenosov, brskanje z zavihki. Firebird 0.6 Glendale 17. maj 2003 Preimenovanje v Firebird. Nov videz (spremenjena privzeta tema), večji nabor nastavitev. Prva različica za macOS. Firefox 0.8 Royal Oak 9. februar 2004 Preimenovanje v Firefox. Prva izdaja z namestitvenim programom za Windows. Izboljšave uporabniškega vmesnika, način brez povezave, preprostejše dodajanje razširitev in tem. Tema "Pinstripe" za Mac. 1.0 Phoenix 9. november 2004 Izboljšano brskanje z zavihki, popravki uporabniškega vmesnika. Firefox 1.5 1.5 Deer Park 29. november 2005 Vgrajeno samodejno posodabljanje, podpora vektorske grafike SVG in standardov W3C, preurejene nastavitve brskalnika, možnost za brisanje zgodovine brskanja, izboljšano zavračanje pojavnih oken. Nekateri kritizirajo hitrostHitrost brskalnikov