Glavko Petaros, bančnik, politik, pevec, kulturni delavec, * 3. marec 1940, Trst, † 30. avgust 2025, Trst.
Življenje in delo Rodil se je v Trstu a je celo življenje preživel v domači vasi Boršt pri Dolini, oče je bil Drago, organist in kulturni delavec, mati Albina (rojena Zahar). Obvezno šolanje je opravil v domačem kraju, nato se je vpisal na slovenski državni Tehnični zavod Žiga Zois pri Sv. Ivanu v Trstu, kjer je tudi maturiral. Zaposlil se je v Hranilnici in posojilnici na Opčinah (ki se je z leti razvila v Zadružno kraško banko Trst Gorica), kjer je ostal do upokojitve. Po upokojitvi se je navdušeno in intenzivno predal oljkarstvu, ki mu je prineslo tudi mnoga zadoščenja. Leta 1965 se je oženil z Božo Zahar s katero sta si ustvarila številno družino, saj mu je povila štiri otroke: Tomaža, Maro, Aleša in Nado.
Politično je bil Glavko Petaros vedno blizu edini slovenski stranki v Italiji Slovenski skupnosti, mnogo let je sodeloval v njenem pokrajinskem svetu. Za dva mandata je bil na listi Slovenske skupnosti tudi izvoljen v občinski svet v občini Dolina, bil je tudi član tehnične gradbene občinske komisije.
Glavko Petaros je že od mladosti prepeval v domačem cerkvenem pevskem zboru iz Boršta, ki ga je vodil njegov oče Drago (kasneje pa sin Aleš in nato hčerka Nada), zelo rad pa je pel tudi v združenem pevskem zboru Zveze cerkvenih pevskih zborov (bodisi pod vodstvom Edija Raceta, kot kasneje Alenke Cergol in Bogdana Kralja), ko je ta priložnostno nastopal na procesijah ali praznikih in še posebno ob vsakoletnem božičnem koncertu v tržaški stolnici. Redno se je tudi udeleževal poletnih strokovnih pevskih seminarjev, ki jih Zveza prireja. Izredno aktiven je bil v domači župnijski skupnosti in tudi v prosvetnem delovanju v vasi. Občasno je tudi pisal kakšen prispevek za Novi glas ali za revijo Mladika.https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/231596291
Glavku Petarosu je bila izredno pri srcu domača zemlja, ki jo je zelo rad obdeloval v prostem času, tako je imela družina vedno na razpolago svežo in zdravo povrtnino. Z veliko vnemo in ljubeznijo se je posvetil oljkarstvu (in sčasoma opustil vinogradništvo). Obiskoval je predavanja, tečaje in najrazličnejše simpozije o oljkarstvu, razširil je oljčnike in postal eden vodilnih oljkarjev v Bregu. Sodeloval je tudi na različnih prireditvah in na oljčnih sejmih ter festivalih, kjer si je prislužil marsikatero medaljo in priznanje, bodisi v domačih krajih kot v tujini. Želel je, da bi oljkarstvo v naših krajih napredovalo, zato je iskal sodobne rešitve za delo v oljčnikih in si na primer omislil samohodni mulčer, ko ga ni skoraj nihče še uporabljal, prav tako si je nabavil malo torkljo za oljke in si kar doma sproti predelal pobrani pridelek in si tako zagotovil kar najvišjo možno kakovost za svoja ekstradeviška oljčna olja. Svoje znanje in izkušnje je rad delil tudi z drugimi, ki so se zanje zanimali.
Umrl je v Trstu leta 2025 po krajši neozdravljivi bolezni.
Sklici
Kategorija:Slovenski bankirji Kategorija:Slovenski kulturni delavci Kategorija:Tržaški Slovenci