Kédougou () je mesto v regiji Kédougou v jugovzhodnem Senegalu blizu meje z Malijem in Gvinejo. Leži na nadmorski višini 167 m.
Kédougou, ki so ga ustanovili Malinkéji, pomeni 'dežela ljudi'. Mesto leži ob cesti N7 in reki Gambiji sredi hribovja Pays Bassari in vznožja Fouta Djallon. Med lokalne znamenitosti spadajo slapovi Dindefelo in narodni park Niokolo-Koba. Glavni viri dohodka v mestu so kmetijstvo, trgovina v malem obsegu, gradbeništvo in rudarjenje zlata. V mestu so vojaško taborišče, bolnišnica, skupnostna radijska postaja in knjižnica, pisarna mirovnega korpusa in številna mala podjetja. Najpogosteje govorjeni jeziki so pulaarščina, bassari, bedikščina, diakhanké, malinke in francoščina.
Leta 2007 je imel Kédougou po uradnih ocenah 18.860 prebivalcev.
Zgodovina thumb|left|Tata v Kédougouju (risba iz leta 1881
Kédougou so ustanovili Mandingi. Njegovo ime lahko pomeni 'dežela ljudi'. Vendar pa se etimologija pripisuje tudi Bedikom, gospodarjem dežele, ki so za zaščito mesta pokopali (indugu v Meuniku) gris-gris (čare). Iz te besede izvira ime regije Kédougou.
Utrdba tata v Badembi, značilna za regijo Tendula, je navedena kot zgodovinski spomenik.Source : Ministère de la Culture .
Geografija Kédougou je najjužnejša regionalna enota Senegala in s 600 km najdlje od glavnega mesta Dakar. Mejni prehodi z Gvinejo-Conakry na jugu so oddaljeni 30 km, z Malijem na vzhodu pa 100 km. Mesto leži na levem severnem bregu reke Gambije, katere struga je tukaj široka približno 80 m, 120 km severno od izvira. Od vzhodnega roba narodnega parka Niokolo-Koba je oddaljeno 45 km.Entfernungen messen mit google maps
Kédougou ima tropsko savansko podnebje (Köppen Aw) z vročimi do soparnimi, brezdežnimi zimami in vročimi, deževnimi poletji.
Prebivalstvo Zadnji popisi prebivalstva so pokazali naslednje podatke o prebivalstvu mesta: Leto Štev. prebivalcevSenegal: Die wichtigsten Orte mit Statistiken zu ihrer Bevölkerung 1988 11.216 2002 16.672 2013 30.051
Gospodarstvo Danes turizem dopolnjuje tradicionalne dejavnosti (kmetijstvo, rudarjenje zlata), zlasti zaradi bližine slapa Dindéfelo (100 m) in še posebej narodnega parka Niokolo-Koba, ki ga pogosto obiščejo iz Kédougouja.
Na voljo je tudi vojaško taborišče, center za usposabljanje mirovnih sil, carinski urad za blago iz Gvineje in Malija, lovski oddelek, ambulanta katoliške misije ter različne majhne trgovine, podjetja, hoteli in taborišča.
Tržnica je znana po indigo tkaninah, uvoženih iz Gvineje.
Rudarstvo Zlata industrija je na območje Kédougou pripeljala več velikih tujih rudarskih podjetij. To je vir napetosti med nekaterimi lokalnimi prebivalci, ki opozarjajo na pomanjkanje delovnih mest za domačine. Konec leta 2008 so protesti zaradi praks zlatih rudnikov v regiji postali nasilni. 23. decembra 2008 je protestni pohod dosegel vrhunec v požigu vladnih stavb in streljanju varnostnih sil na demonstrante. V naslednjih nekaj dneh je prišlo do obsežnega uničenja lastnine, plenjenja in po navedbah senegalske skupine za človekove pravice do množičnih aretacij in mučenja osumljencev. Poročila so tudi, da je veliko prebivalcev pobegnilo iz mesta, nekateri celo v Gvinejo. Varnostne sile so poročale o enem mrtvem, 23 civilistih in 10 žandarjih, ranjenih."Senegal: Scores Flee Town After Riot Over Living Conditions", UN Integrated Regional Information Networks, 2 January 2009.
Sklici
Zunanje povezave
Peace Corps Senegal, Kedougou Page Friends of Peace Corps Kedougou
Kategorija:Mesta v Senegalu