Grad Langerak (nizozemsko: "Huis te Langerak") je bil grad in viteški dvor v nizozemski vasi Langerak v provinci Južna Holandija. Nedaleč od nasipa Lekdijk v Langeraku je na terenu še vedno vidno mesto gradu.
Zgodovina Grad je postavil malo pred letom 1253 Wouter iz Goye. Izhajal je iz družine Uten Goye, ki je imela v lasti gospostvo Langerak. Wouter (Valter) se je prvi poimenoval po tem gospostvu: Wouter I., gospod Langeraški. Poleg gradu Langerak je imel v lasti tudi grad Langestein.
Leta 1353 je Viljem V. Holandski grad podelil gospodu Johanu Langeraškemu. Rodbina Langeraških je ostala lastnica do leta 1488, ko je umrla njihova dedinja Elburg Langeraška in ga je dobil njen sin Wessel Boetzelaerski.
Viteški dvor Gospostvo Langerak je bilo fevd knezoškofije Utrecht, medtem ko je bil grad z 12 jutri zemlje fevd Holandskega grofa. Leta 1640 je bil grad priznan tudi kot viteški dvor, kar je njegovemu lastniku omogočilo dostop do utrechtskega viteškega reda. Takrat je bil grad in gospostvo v lasti Rutgerja Wessela, barona Boetzelaerskega.
V katastrofalnem letu 1672 je bil grad Langerak še vedno uporabljen v obrambi pred francoskimi četami.
Delitev gradu in gospostva Grad in gospostvo sta bila vedno v istih rokah do leta 1707. Tega leta pa je Frederik Gideon Boetzelaerski izgubil grad v korist Helene Velters, vdove gospoda Kruiningena. Leta 1722 je grad kupil Samson de l'Homme, gospod La Chevellière, za njim pa so prišli vikonti Dohna. Po smrti Frederika Gideona leta 1711 je gospostvo Langerak prešlo na njegovega sina Frederika Hendrika, ki pa ga je leta 1721 prodal staršem svoje žene Elisabeth. Elisabeth je kasneje gospostvo podedovala in ga prodala leta 1736.
Grad je leta 1737 od vikontke Frede Marije von Dohna kupil Filip Jakob, grof Boetzelaerski. S tem se je grad vrnil rodbini Boetzelaerskih. Istega leta mu je bil grad podeljen v fevd, leta 1758 pa je zaradi posesti gradu postal član utrechtskega viteškega reda.
Rušenje Po Filipovi smrti leta 1772 je bil Langerak dodeljen njegovemu sinu Benjaminu. Grad se je izkazal za dotrajanega in je bil leta 1774 ponujen na prodajo za rušenje. Na koncu so bili porušeni le deli, drugi del pa prenovljen. Benjamin je grad, ki je bil prej zreduciran na dom, leta 1807 zapustil svoji hčerki, ki je leta 1813 umrla, nakar je grad podedovala njena mati, Agata baronica Sulyard de Leefdael. Umrla je leta 1832, Langerak pa je bil prodan. Zadnji ostanki gradu so bili porušeni leta 1840. Na nekdanjem grajskem posestvu je bila zgrajena kmetija Het Slot.
Opis Grad je imel grajsko kapelo, v skladu z dovoljenjem, pridobljenim leta 1408, za obhajanje maše v njej.
Risbe iz 17. in 18. stoletja prikazujejo kompleks z jarkom, ki je sestavljen iz glavnega in zunanjega dvorišča. Dostop do kompleksa je omogočala vhodna stavba na zunanjem dvorišču. To zunanje dvorišče je bilo dodatno opremljeno z obzidjem, stolpi in zgradbami. Leseni most je vodil od zunanjega dvorišča do kvadratnega glavnega dvorišča. To je bilo sestavljeno iz dveh kvadratnih stolpov spredaj, med katerima je bil vhod. Glavna stavba je bila visoka dve nadstropji.
Ohranjeni so ostanki jarka grajskega kompleksa.
Viri Langerak, Kastelenlexicon Huis te Langerak, AbsoluteFacts Inleiding - Geschiedenis, Gemeente Langerak, 1277 - 1945, Regionaal Archief Dordrecht
Sklici
Langerak