Zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti (ZNUZJV), javno znan kot Šutarjev zakon, je zakon, ki ga je predsednik vlade Robert Golob napovedal 28. oktobra 2025 na izredni seji Občinskega sveta Mestne občine Novo mesto. Gre za vladne ukrepe, ki so neposredna posledica smrti Aleša Šutarja 25. oktobra po napadu skupine mladih Romov pred gostinskim lokalom v središču Novega mesta in so ga po njem tudi poimenovali. Tedaj je premier napovedal, da bo zakon sprejet najpozneje do konca novembra 2025.
Vlada je Šutarjev zakon potrdila na svoji 177. redni seji, ki je potekala 6. novembra 2025, Državni zbor pa ga je z dopolnili sprejel 17. novembra ob skoraj enotni podpori poslancev, kljub kritikam dela strokovne in širše javnosti.
Ozadje in napoved Predlog novega zakona je neposreden odgovor na smrt Aleša Šutarja, ki ga je 25. oktobra 2025 ponoči pred novomeškim lokalom napadla skupina mladih Romov. Žrtev je istega dne zaradi hudih poškodb v bolnišnici umrla. Novomeški župan Gregor Macedoni je 28. oktobra 2025 sklical sejo mestnega sveta Mestne občine Novo mesto zaradi skrb vzbujajočega poslabšanja varnostnih razmer v jugovzhodni Sloveniji. Na sejo so bili povabljeni predstavniki države (predsednik vlade Robert Golob, pristojni ministri, predstavniki sodstva, tožilstva, policije in drugih, pristojnih za ureditev varnostnih in romskih vprašanj). Na seji je Robert Golob predstavil predlog novega zakona, poimenovanega po žrtvi napada.
Nov zakon naj bi prinesel ukrepe za učinkovitejše zagotavljanje varnosti ter obsegal področja varnosti, kazenske in socialne politike. Policiji naj bi dal večja pooblastila za vstop, izvajanje racij ter nadzor nad varnostno ogroženimi območji, zvišal kazni, zlasti za kazniva dejanja z elementi nasilništva ter skupinska kazniva dejanja, omejil socialno pomoč oziroma socialne transferje za ponavljajoče se prekrškarje in storilce kaznivih dejanj ter ukinil otroški dodatek za mladoletnice.
Odzivi Vodja poslanske skupine Svoboda Lenart Žavbi je zakon podprl in opozoril na relativizacijo. Predrag Baković iz SD je zakon podprl, vendar opozoril na previdnost pri formulaciji, pomisleke o neustavnosti pa preusmeril na Ustavno sodišče RS. Opozicijski stranki Slovenska demokratska stranka in Nova Slovenija sta krivdo za nastalo situacijo pripisali vladi Roberta Goloba, zahtevali njen odstop in pozvali k shodu v Ljubljani. Predsednik SDS Janez Janša je izjavil, da je Šutarjev zakon v prvi vrsti namenjen reševanju Roberta Goloba in Luke Mesca. Predsednik Zveze Romov Slovenije Jožek Horvat – Muc je opozoril na zakonsko izvedljivost ter poudarili da mora Slovenija »presekati začaran krog«. Miha Šepec, strokovnjak za kazensko pravo, je izpostavil potrebo po pravilni formulaciji, saj je bila doslej predstavljena le ideja zakona. Srečko Krope, nekdanji policist in predavatelj na Fakulteti za varnostne vede, je idejo zakona označil za »prvi nujni ukrep za vzpostavitev javnega reda in miru«.
Sprejetje zakona Vlada je predlog ukrepov v okviru Šutarjevega zakona obravnavala na 177. redni seji, ki je potekala 6. novembra 2025. Potrjen je bil brez glasu proti. 7. novembra je bil predlog zakona poslan v Državni zbor v potrditev.
Vsebina Zakon omogoča vstop in pregled zasebnih prostorov brez sodne odredbe v posebej določenih izjemnih primerih, uvaja uporabo tehničnih sredstev in avtomatizirano preverjanje registrskih tablic na varnostno obremenjenih območjih ter širi pooblastila policije za vzpostavljanje javnega reda v gostinskih lokalih in njihovi okolici. Prav tako predvideva organizacijo posebnih varnostnih akcij za preprečevanje hudih kaznivih dejanj in prometnih kršitev. Po besedah predsednika vlade Goloba bo novi zakon omogočal hitrejši zaseg orožja in hitrejšo zaščito žrtev. Ob tem je poudaril, da zakon »ni namenjen kaznovanju, temveč preventivi, da ni usmerjen proti kateri koli etnični skupini, temveč proti kriminalu.« Na področju socialne politike določa obveznosti centrov za socialno delo (CSD) pri mladoletnih starših ter vključevanje pripadnikov romske skupnosti v javna dela, dopolnitev Zakona o financiranju občin pa omogoča namensko rabo sredstev za izboljšanje varnosti in bivalnih razmer v občinah z evidentiranimi romskimi naselji. Med ključnimi ukrepi je tudi zamrznitev socialnih pomoči storilcem kaznivih dejanj. Ta ukrep določa, da če starš ponavlja prekrške in so globe za te prekrške terjane, mora CSD presoditi, ali je tak starš primeren za razpolaganje z otroškimi dodatki.
Vzporedno s Šutarjevim zakonom je bil potrjen tudi Zakon o kazenski obravnavi mladoletnikov, ki ureja kaznovanje in obravnavo mladoletne kriminalitete, Zakon o prekrških, ki uvaja strožje pogoje za družbenokoristno delo, ter novela Zakona o probaciji, ki daje dodatna pooblastila probacijskim enotam. Vlada je istega dne sprejela tudi sklep o aktivaciji 37. člena Zakona o obrambi, ki bo omogočil mešane policijsko-vojaške patrulje. Sklep je namenjen razbremenitvi policijskih enot pri varovanju državne meje v jugovzhodni Sloveniji
Odzivi Predsednik SDS Janez Janša je v prvem odzivu dejal, da »če bi tak sveženj ukrepov predlagala njegova vlada, bi bili dvojni fašisti«. Dodal je, da po njegovem mnenju situacija ne bo rešena, če ne bo sprejeta tudi zakonodaja, ki je že v parlamentarni proceduri in jo je vladna koalicija že štirikrat zavrnila. Predsednik NSi Jernej Vrtovec je opozoril na neizvajanje obstoječe zakonodaje in dejal, da se sprašuje, ali bo »Levica vnovič prišla s pobudo za posvetovalni referendum«, kot je to storila leta 2022, ko je takratna levo-sredinska opozicija v času vlade Janeza Janše blokirala predlog sprememb zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih ter zakona o socialnovarstvenih prejemkih. Kasneje je trditev, da vlada ponavlja predlagane ukrepe Janševe vlade, ponovil tudi Janša in opozoril na neustrezno zakonodajno ozadje.
Dan po vladni potrditvi zakona so se odzvali tudi župani jugovzhodne Slovenije. Župan Brežic Ivan Molan je dejal, da bo veliko odvisno od realizacije sprejetih ukrepov, saj je »nekaj navzven pogosto videti lepo, medtem ko se prave težave skrivajo v podrobnostih«. Župan Ribnice Samo Pogorelc je pozdravil predlagane ukrepe in pozval k čimprejšnji potrditvi v Državnem zboru, ob tem pa opozoril na omejeno veljavnost ukrepov ter na določene pomanjkljivosti pri posameznih točkah. Jože Kapler, župan Škocjana je prav tako pozdravil predloge in spomnil na potrebo po doslednem izvajanju ukrepov, ki ga je bilo doslej premalo.
Predsednik Zveze Romov Slovenije Jožek Horvat – Muc se je odzval z besedami, da bi morala vlada nekatere predlagane ukrepe dati v pravno presojo, saj ne smejo biti ustavno sporni. Dodal je, da v zakonu pogreša ukrepe, ki bi pripomogli k izboljšanju kakovosti življenja Romov in hitrejšemu urejanju romskih naselij. Predstavnik črnomaljskih Romov Zvonko Golobič pa je izrazil zaskrbljenost nad »prestrogimi ukrepi glede socialnih pomoči«, ki bi Rome lahko pahnili v še večjo revščino.
Drugi kritiki so označili zakon za diskriminatoren, saj pavšalno obravnava celotno romsko skupnost kot varnostno grožnjo. Podpredsednik evropske romske organizacije Mensur Haliti je pozval Evropsko komisijo, naj preuči njegova določila.
Sklici
Zunanje povezave
Kategorija:Zakoni Republike Slovenije Kategorija:2025 v politiki Kategorija:2025 v Sloveniji