thumb|250px |: stran iz različice A Annales Cambriae (latinsko za Letopisi Walesa) je naslov sklopa latinskih kronik, zbranih ali pridobljenih iz različnih virov v cerkvi sv. Davida v Dyfedu v Walesu. Najstarejša kronika je iz 12. stoletja in domnevno kopija izvirnika iz sredine 10. stoletja. Kasnejše izdaje so bile sestavljene v 13. stoletju. Annales Cambriae ne beležijo le dogodkov v Walesu, temveč tudi dogodke na Irskem, v Cornwallu, Angliji, na Škotskem in včasih še dlje. Osrednja pozornost dogodkov, zabeleženih zlasti v zadnjih dveh tretjinah besedila, je namenjena Walesu.
Viri
Obstaja pet glavnih različic Annales Cambriae v štirih rokopisih:
A: London, Britanska knjižnica, Harley MS 3859, foliji 190r–193r.
B: London (Kew), Nacionalni arhiv, MS. E.164/1 (K.R. Misc. Books, Series I) str. 2–26
C: London, Britanska knjižnica, MS. Cotton Domitian A.i, folii 138r–155r
D: Exeter, Stolnična knjižnica, MS. 3514, str. 523–28, Cronica ante aduentum Domini.
E: ibid., str. 507–19, Cronica de Wallia.
Razčičica A je napisana z rokopisom iz obdobja okoli 1100–1130. Je brez naslova in vstavljena v rokopis Historia Brittonum, kjer ji takoj sledi rodovnik Owaina ap Hywela (umrl 988). Čeprav v rokopisu ni navedene eksplicitne kronologije, se zdi, da njeni letopisi zajemajo obdobje od približno 445 do 977 n. št., zadnji pa je vnos za leto 954. Iz tega je mogoče sklepati, da besedilo verjetno spada v drugo polovici 10. stoletja.
Različica B ima naslov Annales ab orbe condito adusque A. D. mcclxxxvi (Letopisi od stvarjenja sveta do leta 1286) je bila napisana verjetno v cistercijanski opatiji Neath konec 13. stoletja. Različica C je del knjige, napisane v cerkvi sv. Davida, in ima enak naslov kot različica B in tudi ta je iz poznega 13. stoletja.
Besedili B in C se začneta s Svetovno kroniko, ki izhaja iz dela Origines (knjiga V, poglavje 39 ) Izidorja Seviljskega prek Chronica minora (Mala kronika) Bede Častitljivega. Različica B se začne z invazijo Julija Cezarja na Britanijo, "šestdeset let pred Gospodovim učlovečenjem". Po letu 457 n. št. se različica B tesno ujema z različico A, dokler se slednja ne konča.
Različica C se začne po cesarju Herakliju (vladal 610–641 n. št.), v letu, ki ustreza letu 677 n. št. Različica C se večinoma ujema z različico A, dokler se slednja ne konča. Ob tem je jasno, da različica A ni bila skupni vir za različici B in C. Ti dve se po letu 1203 razlikujeta, pri čemer ima različica C manj in krajše valižanske vnose.
Različici D in E najdemo v rokopisu, napisanem v cistercijanski opatiji Whitland v jugozahodnem Walesu v poznem 13. stoletju. Delo Cronica ante aduentum Domini (Kronike pred Gospodovim prihodom), ki je naslov dobilo po uvodnih besedah, se razteza od leta 1132 pr. n. št. do 1285 n. št., medtem ko se Cronica de Wallia (Kronika Walesa) razteza od leta 1190 do 1266.
Popolno diplomatsko izdajo je doživela samo različica A (Phillimore 1888).Phillimore, Egerton (ed.), 1888 "The Annales Cambriae and Old Welsh Genealogies from Harleian MS. 3859", Y Cymmrodor; 9 (1888) str. 141–183. Annales Cambriae, the A-text.
Vir za legendo o kralju Arturju V Analih sta dva vpisa o kralju Arturju, eden o Medrautu (Mordredu) in eden o Merlinu. Ti vpisi so bili v preteklosti predstavljeni kot dokaz obstoja Arturja in Merlina.John Morris (1973). The Age of Arthur, a history of the British Isles from 350 to 650, London, Weidenfeld and Nicolson Takšno stališče ni več splošno sprejeto, ker bi arturijanski vpisi lahko bili poljubno dodani šele leta 970, dolgo po razvoju zgodnjega mita a Arturju.
Vpisa o Arturju in Mordredu v besedilu A se glasita:
Leto 72 (ok. 516 n. št.): Bitka pri Badonu, v kateri je Artur tri dni in tri noči nosil križ našega Gospoda Jezusa Kristusa na ramenih in Britanci so zmagali.
Leto 93 (ok. 537): Spor pri Camlannu, v katerem sta Artur in Medraut (Mordred) padla in je bila smrt v Britaniji in na Irskem.
Arturjev križ v bitki pri Badonu se odraža v odlomku v Nenniju, kjer naj bi Artur med bitko pri gradu Guinnion "na ramenih" nosil podobo Device Marije. Jones, W. Lewis. The Cambridge History of English and American Literature in 18 Volumes, Vol. I, XII, §2. Putnam, 1921. Pridobljeno 30. januarja 2013 Besedi za "ramo" in "ščit" sta se v stari valižanščini zlahka zamenjali: *scuit - "ščit" proti *scuid - "rama". Geoffrey iz Monmoutha se je poigral s to dvojnostjo in opisal Arturja, ki je "na ramenih nosil ščit, okrašen z Devico".Geoffrey of Monmouth. Historia Regum Britanniae/Zgodovina kraljev Britanije, IX, §IV.
Merlin (starovaližanski Myrddin) v besedilu A ni omenjen, omenjena pa je bitka pri Arfderyddu:
Leto 129 (ok. 573): Bitka pri Armteridu
Besedili B in C izpuščata drugo polovico vnosa za leto 93.
Sklici
Kategorija:Kronike Kategorija:Wales Kategorija:10. stoletje