Podružnična cerkev sv. Magdalene na Lurnskem polju (nemško: Filialkirche St. Magdalena am Lurnfeld) v občini Lurnsko polje (nem. Lurnfeld) stoji vzhodno od kraja Möllbrücke na odprtem polju. Pripada župniji Möllbrücke. Cerkev je bila prvič dokumentirana leta 1473.

Cerkev je majhna romanska podolgovata stavba, predelana v baroku. V kamnitem zidu se je ohranil opus spicatum. Ladja, ki jo podpirajo dvostopenjski oporniki, se konča s polkrožno apsido. Na južni strani je postavljena zakristija. V lesenem portiku sta dva zaključna kamna (lorika) z obzidja rimskega pokopališča, ki nosita ostanke reliefov (dvojna sekira, sulica in ščit Amazonk). Nizko piramidasto streho krona strešna laterna na vogalu. Ladja in prezbiterij imata ravne strope in sta povezana z okroglim slavolokom. Cerkveno opremo sestavljajo oltar in prižnica iz začetka 18. stoletja ter konzolna figura svetega Janeza Nepomuka.

Predkrščansko obdobje, pokristjanjevanje Slovanov Sodeč po opisu, obešenem pri vhodu v cerkev (priložena fotografija), je bilo v 8. stoletju na mestu današnje cerkve slovansko ali slověnsko pogansko svetišče. Kmetje z okoliških pobočij so se redno zbirali pod tremi lipami pri tem svetišču. Tukaj so se sredi 8. stoletja spopadli domači slovanski kmetje in bavarski osvajalci. Zadnji še preživeli kmet je pred usmrtitvijo izrekel te dvoumne besede: "Ko bodo te lipe še tretjič pognale, se bomo vrnili in se maščevali." sličica|533x533px|Zapis o pokristjanjevanju Slovanov na podružnični cerkvi Svete Magdalene na Lurnskem polju

Ta opis se sklada z viri, katerih povzetek sledi v nadaljevanju.

Po smrti Borutovega nečaka, kneza Hotimirja (Kajtimar, latinizirano Cheitmar, umrl leta 769), je bavarski vojvoda Tasilo III., bratranec Karla Velikega, s svojo vojsko leta 772 v bitki pobil vse še preostale poganske Slovane. Karantanci naj bi se bili borili na obeh straneh.

Tasila III. je bil za bavarskega vojvoda postavil Pipin Mali.

Posledično se je s tem končal proces vključitve naših prednikov v zahodnoevropski politični in kulturni prostor, ki ga je začel knez Borut, ko je za pomoč proti Avarom zaprosil sosede Bavarce (Bajuvari).

Pred Hotimirjem je bil karantanski knez 3 leta (do svoje smrti) Gorazd (latinizirano Karastus), Borutov sin.

Le streljaj od te cerkve je vas Požarnica (nemško Pusarnitz), znana po bitki za nasledstvo Celjskih grofov, ki je bila ponovno usodna za slovensko zgodovino. Tudi v tej bitki naj bi se naši predniki borili na obeh straneh. Končala se je s Požarniškim mirom leta 1460, s čimer so Habsburžani po zaslugi zmage nad Goriškimi grofi dokončno prevzeli nadzor nad slovenskimi deželami vse do razpada Avstro-Ogrske.

Sklici

Lurnsko polje Kategorija:Koroški Slovenci Kategorija:Lurnsko polje