Bevkova bibliografija I je delo, ki ga je leta 1960 napisal Marijan Brecelj, izdano pa je bilo pri založbi Lipa v Kopru. Knjiga je nastala ob 70. obletnici rojstva Franceta Bevka, kot obeležitev tega jubileja in je bila do tedaj najobsežnejši in najpopolnejši pregled Bevkovega knjižnega ustvarjanja.
Projekt izdaje Bevkove bibliografije je nastal v sodelovanju med Marijanom Brecljem, bibliotekarjem v Študijski knjižnici v Novi Gorici in založbo Lipa iz Kopra, pri kateri je bil France Bevk od vsega začetka član uredniškega odbora. Avtor je bibliografijo najprej nameraval izdati v okviru Študijske knjižnice v Novi Gorici, kot 2. in 3. zvezek njene zbirke, vendar je bilo delo preveč obsežno in bi bili stroški za knjižnico previsoki, zato je za sodelovanje prosil založbo Lipa, ki je bila od začetka pripravljena delo založiti.
Tiskanih bibliografij je na Slovenskem zelo malo, zato je Bevkova bibliografija še toliko bolj primerno in potrebno delo, saj je France Bevk ob praznovanju 70-letnice praznoval 55-letnico literarnega ustvarjanja. V teh letih se je nabralo toliko del, da se je med njimi izgubila preglednost, ki pa jo v Bevkov opus ponovno vnaša opisana bibliografija.
Oblika Delo na 64 straneh prinaša seznam 212 Bevkovih knjižnih izdaj oziroma samostojnih tiskov, od katerih je 148 izvirnih Bevkovih knjig, 29 knjig, ki jih je Bevk priredil ali prevedel in 35 prevodov njegovih del v druge jezike. Na koncu je dodanih še 7 knjig, ki so izšle istega leta kot bibliografija, in sicer štiri izvirna dela in trije prevodi v tuje jezike. Gradivo je zaradi svoje raznolikosti razdeljeno na tri poglavja, znotraj poglavij pa je oštevilčeno in sicer ima vsako poglavje svoje številčenje. Gradivo je Brecelj najprej želel razporediti kronološko, vendar to zaradi negotovosti izida nekaterih del med obema vojnama ni bilo mogoče. Tako so dela razporejena po posameznih letih, glede na letnico, ki je bila navedena na naslovni strani, znotraj posameznega leta pa niso navedena kronološko, temveč abecedno, po prvi črki naslova. Tovrstna razporeditev je sicer privedla do nekaj nesmiselnosti, saj je na primer tretji del iste trilogije ali zbranih spisov zaradi prve črke v naslovu pred drugim, vendar je avtor kljub temu želel ohraniti konsistentnost.
Popis gradiva je natančen in se drži obstoječe bibliografske metode. Bibliografski opis je tako sestavljen iz osnovnega in dopolnilnega bibliografskega popisa. Prvi je naveden v tej knjigi in se od forme Narodne in univerzitetne knjižnice razlikuje le toliko, da je nekoliko manj krajšan ter prinaša še nekatere dodatne informacije, ki so vezane na specifiko bibliografije. Drugi, torej dopolnilni popis, pa naj bi izšel v IV. delu bibliografije, ki žal ni izšla, ter naj bi o posameznem delu prinašal dodatne podatke, kot so naklada, cena, čas izida (mesec) in opomba (npr. posebne okoliščine izida, cenzura, problem psevdonima itd.). Druge značilnosti oblikovanja bibliografskih opisov so med drugim nerazrešenost psevdonimov, kar pomeni, da je pri posameznem delu navedeno ime, ki ga je mogoče najti na naslovni strani, torej Bevkov psevdonim. To posledično pomeni, da je avtor naveden pri vsaki bibliografski enoti in se ga ne izpušča, kot je to navada v drugih bibliografijah. Značilnosti so še, da imena tujih avtorjev niso popravljena glede na tedanji črkopis, ampak so navedena v obliki, kot so zapisana v knjigah. Ker tiskarna ni imela črk iz nekaterih tujih abeced, so popisi knjig, ki so izšle v cirilici, narejeni v latinici ob njih pa v oglatih oklepajih stoji oznaka »cir.« Poleg osnovnih bibliografskih podatkov Bevkova bibliografija prinaša tudi informacije o ilustracijah, ščitnem ovitku in podrobni vsebini del. Knjiga je na koncu opremljena še s seznami reprodukcij in psevdonimov.
Dodatno je knjiga opremljena z ilustracijami mnogih Bevkovih knjig, ki so nastale izpod peresa Franceta in Toneta Kralja, Bambiča, Černigoja, Srebrniča in Spazzapana. Poleg reprodukcij ilustracij bibliografijo dopolnjujejo tudi reprodukcije ovitkov ali platnic ter kar nekaj Bevkovih portretov in karikatur. Za zunanjo opremo knjige je bil odgovoren Tone Kralj, notranjost pa sta uredila Ivo Kovač in Marijan Brecelj. Knjiga je tiskana na belem papirju v manjšem kvadratnem formatu (16,5 x 16,5).
Vsebina France Bevk velja za enega plodovitejših avtorjev, kar si prek izdane bibliografije še lažje predstavljamo. Bevkova bibliografija I je prvi del Bevkove bibliografije in vsebuje pregled vseh samostojnih izdaj Bevkovega opusa od izvirnikov do priredb in prevodov v tuje jezike, večinoma v jezike jugoslovanskih držav, torej hrvaščino, srbščino, makedonščino, slovaščino in madžarščino. Bibliografija je prvi popis vseh Bevkovih samostojnih knjižnih izdaj in prvi prikaz vse raznolikosti Bevkovega ustvarjanja. Od vsega popisanega gradiva v bibliografiji je vsaj med 80 in 90 popolnoma izvirnih knjižnih izdaj, v primeru da izvzamemo ponatise in izdaje, ki so bile do leta 1945 ločene za primorsko in jugoslovansko območje.
Bibliografija časovno in vsebinsko zajema celoten dotedanji Bevkov opus od prve priložnostne igre z naslovom Veseli god, ki jo je Bevk po naročilu F. S. Finžgarja napisal za proslavo ob 50. obletnici Slomškove smrti do del, ki ob izdaji bibliografije še niso izšla, vendar je bil njihov izid načrtovan za leto 1960. V bibliografijo je zajetih tudi 5 slikanic iz leta 1925, ki pa jih ni bilo mogoče najti, zato njihovi popisi niso avtoptični, temveč so pridobljeni iz Bevkovih pregledov, ki jih je objavil v zborniku Luč in bibliografije Antona Kacina iz Jadranskega almanaha 1925–1935. Kot samostojna enota so v bibliografiji obravnavani tudi posamezni snopiči Biblioteke za pouk in zabavo, tisti, v katerih je Bevkovo delo na prvem mestu ter prvi angleški ponatis enodejanke V globini.
Marijan Brecelj je bibliografijo osnoval na starejših bibliografijah A. Budala, F. Koblarja, Milene Uršič (sestavila je anonimni popis Bevkovega dela za Letopis SAZU), F. Dobrovoljca (Literarno delo Franceta Bevka v prevodu) in Marije Boršnik (seznam Bevkovih del v njenem delu Kratek bibliografski pregled slovenskega slovstva). Ker je Bevkov opus velik del izhajal v okviru fašistične Italije, je marsikatero delo dočakala žalostna usoda uničenja ali zaplembe ali pa so izšla pod drugačnimi naslovi in v drugačnih oblikah. Ker njihovo usodo pozna le avtor sam ali njegov najbližji krog sodelavcev, so bile dotedanje bibliografije na nekaterih mestih nepopolne. Poleg tega so izšle šest do deset let pred opisovano bibliografijo in so imele tudi nekatere druge pomanjkljivosti. Brecelj je zato svoje delo zastavil bolj podrobno ter poskušal vse knjige dobiti v roke in iz njih jemati popolne bibliografske podatke. Zato je pregledoval knjižnice in njihove arhive ter se sestajal z avtorjem in njegovimi bližnjimi sodelavci. Od zadnje bibliografije Franceta Bevka (Milena Uršič, 1954) je Brecelj zabeležil dodatnih 29 knjig.
Nadaljevanje Izdana in opisana bibliografija je le manjši del sicer obsežnega projekta, ki naj bi zajel tako Bevkove spise kot tudi gradivo o njem. Marijan Brecelj je namreč pripravljal še izdajo vsega ostalega Bevkovega dela in bibliografskega gradiva o njem. Izdana bibliografija je torej prvi od osmih delov bibliografije, drugih sedem delov naj bi izšlo v drugi knjigi. V drugi knjigi bi bile tako objavljene Bevkove objave v periodičnem tisku in zbornikih, ki bi predstavljale drugi del bibliografije. Tretji del bi obsegal priredbe tekstov za radio, televizijo, filmi in magnetofonski trak ter uglasbitve pesmi. Četrti del bi prinašal objavljene in neobjavljene rokopise, kamor sodijo odrska in druga neobjavljena dela, ter korespondenco, pri čemer je imel Brecelj namen dobiti tudi pisma od zasebnikov ter korespondenco razvrstiti glede na vrsto gradiva (strogo osebno, javno, družinsko itd.). Peti del bi popisoval ikonografsko gradivo, ki se tiče Bevka, to so raznolike umetniške upodobitve pisatelja od portretov do karikatur in fotografij, del tega poglavja pa bi bil namenjen tudi podatkom o Bevkovem uredniškem delu. Šesto knjigo bi sestavljala časopisna poročila o knjigah in dogodkih, povezanih z Bevkom ter tudi študije, eseji, pogovori, intervjuji in drugo gradivo o Bevku samem in ne o njegovih delih. Sedmi del bi obsegal seznam dotedanjih Bevkovih bibliografij in ostalega gradiva, ki ga je Brecelj uporabljal pri svojem pisanju bibliografije. Osmi del pa bi bila stvarna in imenska kazala. Deli od dva do osem naj bi izšli v eni publikaciji konec leta 1962, vendar do izdaje žal ni prišlo.
Kazalo v izdani bibliografiji, ki napoveduje tudi ostale neizdane dele, je videti tako:
"I. Samostojne publikacije.
A. Izvirna dela. B. Prireditve [priredbe] in prevodi. C. Prevodi Bevkovih del.
II. Objave v periodičnem tisku in zbornikih.
A. Izvirna dela. B. Prireditve in prevodi. C. Prevodi Bevkovih del.
III. Prireditve Bevkovih tekstov za radio, televizijo, film, magnetofonski trak. Uglasbitve pesmi.
IV. Rokopisi del, objavljeni in neobjavljeni, in korespondenca.
V. Slikovno gradivo in gradivo za življenjepis.
VI. Bibliografija o Bevku in njegovih delih.
VII. Viri za Bevkovo bibliografijo.
VIII. Kazala."
Kritike Kljub natančno zastavljenemu delu je tudi v Bevkovi bibliografiji I mogoče najti posamezne pomanjkljivosti. V bibliografijo bi lahko po kritiki Janeza Logarja dodali Srebrnike v goriški izdaji iz leta 1934 in Bevkovo priredbo knjige Naši kraji v preteklosti iz leta 1926, ki so ju našli v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani. V delu se nahaja tudi nekaj tiskarskih napak, kot so lektor za slovanščino namesto za slovaščino in letnica 1951 pri 2. knjigi Bevkovih Izbranih spisov, ki je pravzaprav izšla jeseni 1952 oziroma že v zimi 1952–1953. Poleg tega manjka tudi navedba Bevkovih prevodov v šiptarščino (albanščino) in turščino. Bibliografija bi bila še popolnejša, če bi avtor ob navedbah zbornikov navedel tudi njihovo vsebino. Tako bi bil naveden dramski prizor Jurčičevega Desetega brata, ki je izšel v zborniku ob Jurčičevi stoletnici. Na napake je sicer potrebno opozoriti, vendar pa delo zato ni nič manj zanesljivo in vredno.
Spremljevalne prireditve Bevkov 70. jubilej je poleg izida knjige obeležilo še več drugih dogodkov. Eden izmed njih je bila razstava z naslovom Življenje in delo Franceta Bevka, ki jo je v Študijski knjižnici v Novi Gorici prav tako pripravil Marijan Brecelj, in je bila sestavljena iz treh delov. V prvem delu so bile razstavljene vse knjižne izdaje Bevkovih del (z izjemo petih slikanic iz začetka pisateljeve kariere, ki jih ni bilo mogoče dobiti), drugi del so sestavljale Bevkove objave v periodičnem tisku, v tretjem delu pa so bili razstavljeni Bevkovi rokopis, njegove neobjavljene pesmi in slikovno gradivo. Razstava je tako obsegala vse do tedaj zbrano gradivo o Bevkovem opusu.
Poleg razstave je bila v okviru praznovanja Bevkovega jubileja krstno uprizorjena njegova drama Krivda, ki ima enako tematiko kot istoimenska povest. Predstavo je pod režijo Hinka Košaka in scenografijo Vadimira Rijavca uprizorilo goriško gledališče. Sklop kulturnih dogodkov pa je obsegal tudi literarni večer, na katerem je bil prisoten France Bevk osebno, nastopili pa so tudi mlajši ustvarjalci.
Sklici
Zunanje povezave
https://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2424_fbevknabor/sr_242400_fbbibliogr/fbv_00_073.htm
Kategorija:Slovenske knjige Kategorija:Knjige leta 1960 Kategorija:Dela Marijana Breclja (književnik) Kategorija:France Bevk