Benjamin Védrines, francoski alpinist; * 25. junij 1992, Drôme, Francija.
Je najhitrejši človek na svetu, ki se je povzpel na vrh osemtisočaka.
Biografija Védrines je odraščal v vasi Châtillon-en-Diois v družini s petimi sorojenci. Njegova mati je zdravstvena tajnica, oče, zdravnik, pa je izvoljeni uradnik oddelka. Oba sta se ukvarjala z alpinizmom.[ potreben citat ]
Alpinizem je odkril pri 16-ih letih skupaj s strmim smučanjem. Leta 2008 je s Pierrom-Emmanuelom Robinom, kmetom, ki se je zanimal za alpinizem, opravil svojo prvo visokogorsko smer (smer Escarra, severni vrh Olana, 3440 m, PD+).
Po diplomi je začel s športnimi študijami v Gapu, a je po treh tednih zapustil univerzo in odpotoval v Nepal. Tam je samostojno opravil krožno pot Anapurna in nekaj dni preživel v dolini Langtang.
Nato je opravljal priložnostna dela preden se je pridružil vodniški šoli v Chamonixu. Leta 2012 je pri 20-ih letih ob 50. obletnici plezalne smeri z Mathieujem Perrusselom preplezal severno steno La Meije (TD+). Leta 2013 je sam preplezal linijo Bonnaski na severovzhodni steni Pic Coolidge (5.3+) in se po njej spustil na smučeh. Istega leta je opravil poskusni vodniški izpit.
Aprila 2016 se je s skupino GEAN od FFCAM udeležil 17-dnevne odprave na ledenik Ruth na Aljaski.
Benjamin Védrines je tudi visokogorski vodnik UIAGM, ki je leta 2016 diplomiral na ENSA. Svojo strast do gora združuje z jadralnim padalstvom.
Leta 2017 se je pridružil Vojaški visokogorski skupini, a jo je po enem letu zapustil..
Med 16. in 18. oktobrom 2017 je z Mathieujem Détriejem in Pierrom Labrejem opravil prvi vzpon na severovzhodno steno Pandre, neznanega 6700 m visokega vrha vzhodno od regije Kangčendzenga v Nepalu. Ta nova smer, imenovana Peine Plancher, je sestavljena iz 1200 m ledu in plošč (W16, M6, ED).
Med 24. in 25. decembrom 2017 je z Léom Billonom in Maxom Bonniotom opravil zimski vzpon po smeri Emil Soller-Gustave v severni steni Civette v Dolomitih. Vzpon je opravil v okviru Vojaške visokogorske skupine, ki se ji je pridružil prej istega leta.
Leta 2018 je z Vojaško visokogorsko skupino, skupaj z Léom Billonom preplezal smer Nose na El Capitanu v Yosemitu v 8 urah in 40 minutah.
Oktobra 2019 je z Nicolasom Jeanom poskusil prvi vzpon po severovzhodni steni Chamlanga v alpskem slogu in bivakom. Preplezala sta severovzhodni kuloar (1500 m, M3/M4, 65°) do 7240 m, preden sta se umaknila.
Leta 2020 je s pomočjo jadralnega padalstva pri spustu dosegel rekordne vzpone v masivu Écrins. 1. junija je v šestih urah, s zečetkom vzpona na parkirišču v Pré de Madame Carle, zaporedoma preplezal Dôme de Neige des Écrins in Pelvoux. 28. julija je od cerkve v La Grave opravil celoten prečni prehod La Meije in se po 4 urah in 38 minutah vrnil na izhodišče brez uporabe jadralnega padalstva.
Maja 2021 je dokončal Raide d'Écrins, pot z naklonom 55° od juga proti severu, ki jo je zasnoval za povezavo Valgaudemarja s sosednjo dolino Haute Romanche. 10.600 metrov pozitivne višinske razlike je premagal v šestih dneh z vzponom na deset strmih pobočij.
Od 10. do 13. oktobra 2021 je s Charlesom Duboulozom odprl novo smer v severni steni Chamlanga. À l'ombre du mensonge (V senci laži) je zavezujoča smer med češko smerjo iz leta 2019 in severnim stebrom. Ime smeri je pobuda za sprožitev razprave o natančnosti tehničnih podatkov za smeri odprte v Himalaji. 13. oktobra so dosegli vrh na 7319 metrih. Smer, ocenjena z oceno 5+, M2, 90°, 1600 metrov, velja za enega največjih dosežkov leta v Himalaji.
Od 12. januarja do 9. februarja 2022 je z Léom Billonom in Sebom Ratelom zaključil prvo trojico velikih severnih sten Alp (Eiger, Grandes Jorasses, Matterhorn) po njihovih direktnih smereh: Harlinova smer na Eigerju, Directe de l'Amitié na Grandes Jorasses in Gogna smer na Matterhorn.
1. marca 2022 je z Nicolasom Jeanom opravil prvo neprekinjeno prečkanje masiva Écrins na smučeh, od jezera Lac de Serre-Ponçon do La Grave v 28 urah, pri čemer sta presmučala 100 km in 10.000 metrov višinske razlike.
Poleti 2022 je v Pakistanu v 7 urah in 28 minutah opravil vzpon na Broad Peak (8051 m), nato pa se spustil z jadralnim padalom. Devet dni pozneje je poskusil osvojiti K2, a je na višini 8400 m izgubil zavest. Našli so ga drugi alpinisti in mu pomagali pri sestopu. François Cazzanelli, italijanski alpinist, vodnik in reševalec, mu je rešil življenje.
V začetku leta 2023 je 6. in 7. januarja začel s smučarskim prečkanjem Queyrasa, pri čemer je premagal 12.330 metrov višinske razlike in 138 km v dveh dneh. Z Nicolasom Jeanom in Julienom Cruvelierjem de Luzejem je 28. in 29. januarja odprl novo smer v soteski na Barre des Écrins, imenovano De L'Or en Barre (1000 m, M7 max, A1, 5+ led, ED+). 15. februarja sta se s prijateljem v petnajstih urah povzpela po smeri Sergea Gousseaulta in Renéja Desmaisona iz Chamonixa in dosegla vrh Grandes Jorasses. 21. marca je prečkal masiv Écrins in v enem dnevu povezal tri glavne vrhove: Pelvoux, Dôme des Écrins ter vzhodni La Meije, s skupno višinsko razliko približno 7000 metrov. 10. aprila je s Samuelom Equyjem podrl smučarski rekord poti Chamonix–Zermatt s 14 urami in 54 minutami.
23. junija 2023 je Benjamin Védrines z Davidom Goettlerjem poskušal preplezati Nanga Parbat (8126 m, Pakistan) v alpskem slogu preko Rupalske stene . Na 7500 metrih se je ekipa ustavila; David Goettler je bil prešibak, da bi nadaljeval. Sestopila sta skupaj, kljub temu da je imel Benjamin Védrines naslednji dan možnost, da naredi nov samostojni poskus z višine 7100 m.
10. julija 2023 je sam preplezal Peuterey Integral v 6 urah in 51 minutah, s čimer je postavil nov referenčni čas. 27. julija je samostojno preplezal smer Madier na Aiguille Dibona (3130 m) s parkirišča v 1 uri in 24 minutah. 11. avgusta je z Nicolasom Jeanom in Julienom Cruvellierjem de Luzejem preplezal smer Pulsations na 4. zobu La Meije (650 m, ED+, 7c+ max, 7a obvezno) na njeni otvoritvi. Smer, ki jo je dve leti prej začel z Nicolasom Jeanom.
18. februarja 2024 je Benjamin Védrines z Nicolasom Jeanom v 15 urah preplezal in presmučal pet sten Montagne des Agneaux (3664 m) v osrčju gorskega masiva Écrins s 6000 metri navpičnega vzpona.
21. februarja 2024 je z Nicolasom Jeanom, presmučal strma pobočja južne stene Ailefroide (5.2), južne stene Pic Sans Nom (prva ponovitev, 5.2) in južne stene Pelvouxa (Rochers Rouges, 5.2) v 14 urah in 30 minutah, s čimer je premagal 5000 metrov navpičnega vzpona.
V pripravah na vzpon na K2, predvidenega za julij 2024, je turo po dolini Serre Chevalier opravil v dveh dneh, 1. in 2. marca 2024. Preplezal je šestnajst vrhov in premagal 110 km z višinsko razliko 11.850 m. 26. in 28. maja 2024 sta Benjamin Védrines in Nicolas Jean presmučala strmo pobočje smeri Plaques na severozahodni steni Ailefroide in nato odprla novo smer na vzhodni strani Ailefroide. 6. junija 2024 sta nadaljevala snežno sezono s štirimi spusti po kuloarjih na severni steni Meije v Écrinsu: Z, Gravelotte, koridorji z Doigt de Dieu in direktna severna stena Meije Orientale. To sta opravila v 16 urah in premagala 4.000 m višinske razlike.
Serija Nazaj na K2, ki jo je režiral Benjamin Védrines, spremlja njegovo pripravo za enodnevni poskus vzpona na K2. Prva epizoda opisuje njegovo fizično in psihično pripravo, pri čemer Léo Viret skrbi za fizični vidik, Fabien Dupuis pa za psihični. Druga epizoda je posvečena pripravam na polet z jadralnim padalom z vrha K2 z jadralnim padalcem Jean-Baptistom Chandelierjem. Tretja epizoda se ukvarja z izzivom soočanja s tveganjem hipoksije s potapljačem na dah Guillaumom Néryjem.
12. avgusta 2024 je Benjamin Védrines opravil prvi spust z jadralnim padalom z vrha K2, drugega najvišjega vrha na svetu v tridesetih minutah do baznega tabora. Istega dne sta Liv Sansoz in Bertrand Roche izvedla prvi tandemski spust z jadralnim padalom s K2 do baznega tabora, pred njo pa se je Jean-Yves Fredriksen sam spustil z jadralnim padalom do višine 6600 m, poleg svojega šotora, kjer je pred zadnjim spustom prevzel svojo opremo. Ta prvi poskus je bil skrit, dokler se niso Francozi vrnili. Po nesreči jadralnega padalca na ledeniku Baltoro so pakistanske oblasti prepovedale vse polete z jadralnim padalom.
20. avgusta 2024, tri tedne po vzponu na K2, je Benjamin Védrines opravil prvi spust z jadralnim padalom z vrha Grand Pic de la Meije in dvajset minut pozneje pristal v La Graveu.
24. maja 2025 podrl rekord poti na Mont Blanc od cerkve v Chamonixu do vrha in nazaj. Na smučeh je dosegel referenčni čas 4 ure, 54 minut in 41 sekund, tri minute manj kot Kilian Jornet, ki je držal prejšnji rekord (4 ure in 57 minut) brez smuči.
15. oktobra 2025 sta Benjamin Védrines in Nicolas Jean kot prva osvojila vrh Vzhodni Jannu (7468 m), enega zadnjih neosvojenih vrhov Himalaje. Za vzpon po severni steni sta potrebovala 4 dni.
Sklici
Kategorija:Francoski alpinisti Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi