Knýtlinga saga (dobesedno Saga o Knutovih potomcih) je islandska saga, napisana v 1250. letih, ki obravnava kralje, ki so vladali Danski od začetka 10. stoletja do časa, ko je bila saga napisana.
Upravičeno se domneva, da je bil avtor sage Olaf Tordson (Óláfr Þórðarson, umrl 1259), z vzdevkom Hvítaskáld (Beli pesnik), nečak Snorrija Sturlusona. Olaf je znan tudi kot avtor Tretje slovnične razprave. V letih 1240–1241 je bival pri danskem vladarju Valdemarju II. in od kralja dobil "veliko informacij" in "izjemnih poročil". Delo je zasnovano po vzoru na Heimskringlo, Snorrijevo delo o norveških kraljih. Tako kot Snorri tudi avtor Sage o Knutovih potomcih pogosto uporablja skaldsko poezijo kot dokumentarne vire.
Saga zajema zgodovino danskih vladarjev od začetka 10. stoletja do 13. stoletja. V prvem delu je saga podobna sinoptikom, saj povzema glavne zgodovinske dogodke. Kasnejša poglavja, od tistih, ki obravnavajo sinove Svenda Estridsena (umrl sredi 1070. let), posvečajo večjo pozornost samim kraljem. Osrednja tema je institucija kraljevanja in vse, kar je zahtevala od tistih, ki so imeli kraljeve funkcije. Zgledni značaji in vedenje dobrih kraljev, kot sta bila Knut Sveti (umrl 1086) in Erik Dobri (umrl 1103), so v nasprotju z značaji nesposobnih ali zlobnih kraljev. Ključna merila za dobro vladanje so vključujevala spodbujanje miru in podporo Cerkvi.
Izdaje in prevodi
Extracts available from De Re Militari. Kari Ellen Gade 2009, ‘Anonymous, Lausavísa from Knýtlinga saga’ in Kari Ellen Gade (ur.), Poetry from the Kings’ Sagas 2: From c. 1035 to c. 1300. Skaldic Poetry of the Scandinavian Middle Ages 2. Turnhout: Brepols, str. 826–827.
Sklici
Viri
Kategorija:1250. leta Kategorija:Zgodovina Danske