Gesta pontificum Anglorum (slovensko Dejanja angleških škofov), prvotno znana kot De gestis pontificum Anglorum (O dejanjih angleških škofov), je cerkvena zgodovina Anglije, ki jo je napisal Viljem Malmesburyjski v začetku 12. stoletja. Delo zajema obdobje od prihoda svetega Avguština leta 597 do trenutka, ko je bilo napisano. Pisanje Dejanj se je začelo pred smrtjo kraljice Matilde leta 1118. Prva različica dela je bila dokončana okoli leta 1125. Viljem se je pri pisanju opiral na obsežne raziskave, izkušnje iz prve roke in številne vire. Za srednjeveško zgodovinsko delo je nenavadno, celo v primerjavi z drugimi Viljemovimi deli, da je njegova vsebina zelo logično strukturirana.Thomson William of Malmesbury, str. xxxi Zgodovina angleških škofov je eden najpomembnejših virov cerkvene zgodovine Anglije v obdobju po smrti Bede Častitljivega.Priest William of Malmesbury, str. x Ena od Viljemovih tez v Gesta pontificum Anglorum in v njegovem delu Gesta regum Anglorum, je, da sta normanska invazija in osvojitev Anglije rešila Angleže in njihovo civilizacijo pred lastnim barbarstvom ter Anglijo vrnila v latinsko kulturo evropske celine. Eden od vidikov te teze je bila Viljemova zadržanost do dajanja anglosaških imen v njihovi izvirni obliki, ampak v njihovi latinizirani obliki.Galloway "Chapter 10" Cambridge History of Medieval English Literature, str. 264
Zgodovina angleških škofov je bila v Angliji precej uspešna, zlasti v naslednjem stoletju, vendar ne tako kot Viljemova Kronika angleških kraljev, ki je bila znana ne le v Angliji, temveč tudi v Flandriji, Franciji in Normandiji, ko je bil Viljem še živ.Thomson "Malmesbury, William of (b. c.1090, d. in or after 1142)" Oxford Dictionary of National Biography Postala je osnova za številna kasnejša dela, ki se ukvarjajo s cerkveno zgodovino, vključno s tistimi, napisanimi v Durhamu, Bury St Edmundsu in Worcesterju.Brett English Church, str. 11–12
Vsebina Viljemovo sočasno delo, Kronika angleških kraljev, se je tako po strukturi kot po vsebini močno opiralo na Anglosaško kroniko, za Zgodovino angleških škofov pa ni imel nobenega zgleda in jo je moral postaviti na nove temelje. Avtor je gradivo uredil po škofijah in škofije združil po starodavnih anglosaških kraljestvih, ki so jim pripadale. V opisu in zgodovini vsake škofije je pisal o škofih in samostanih ter o vseh drugih zanimivih stvareh.Barlow English Church 1066–1154, str. 17–18
Prva knjiga Kraljestvo Kent. Pisanje se začne z opisom Canterburyja in njegovega prvega nadškofa sv. Avguština. Pisanje se nato nadaljuje do škofije Rochester.
Druga knjiga Kraljestva Vzhodna Anglija, Essex, Sussex in Wessex. Poleg škofij London, Norwich, Winchester, Sherborne, Salisbury, Bath, Exeter in Chichester Viljem podrobno opisuje tudi triindvajset redovniških hiš.
Tretja knjiga Kraljestvo Northumbrija, vključno s škofijami York, Lindisfarne in Durham. Viljem je priznal, da ne ve veliko o samostanih na severu Anglije, in je obravnaval le opatiji v Wearmouthu in Whitbyju.Thomson William of Malmesbury, str. 156 Dotaknil se je tudi drugih zgodovinskih vidikov, kot so dobro ohranjeni rimski ostanki v Carlisleu, kjer omenja kamnito obokano jedilnico.
Četrta knjiga Kraljestvo Mercija zajema škofije Worcester, Hereford, Lichfield/Coventry, Dorchester/Lincoln in Ely. Opisuje devetnajst samostanov, ki so mu bolj znani kot Northumbrija.
Peta knjiga Zgodovina opatije Malmesbury, ki ji je pripadal, in življenje njenega ustanovnega opata, sv. Aldhelma.
Viri Zgodovina angleških škofov se začne tam, kjer se je končala Bedova Historia Ecclesiastica Gentis Anglorum. Viljem se je torej za zgodnje zgodovinske informacije močno zanašal na Bedovo delo, uporabil pa je tudi dela drugih srednjeveških zgodovinarjev, kot je bil Edmer Canterburyjski. name=Thomson William of Malmesbury, str. 15 Uporabljal je tudi zapise in dokumente, kot so Anglosaška kronika, seznami škofov ter pisma in dela predhodnikov in sodobnikov. Viljem je na primer sestavil zbirko pisem in besedil svetega Anzelma. Obstajajo tudi dokazi, da je Viljem potoval v številne kraje, ki jih omenja, in uporabljal lokalne rokopise.Thomson William of Malmesbury, str. xl-xliii V Zgodovini so tudi številna podrobna topografska opažanja.
Različice Rokopis Magdalenskega kolegija v Oxfordu, MS, št. 172, je okoli leta 1125 napisal sam Viljem in zato velja za najstarejši ohranjeni angleški avtografski rokopis. Rokopis ima obliko knjige žepne velikosti. Velikost pergamentnih listov je 18 x 12,2 cm. Na vrhu prvega lista je vtisnjen žig opatije Malmesbury, paginacija z arabskimi številkami, napisana z roko v 14. stoletju, pa kaže, da od takrat ni bil izgubljen noben list. Rokopis vsebuje avtorjeva poznejše opombe, ki kažejo, da je besedilo spreminjal vsaj še naslednje desetletje. Nekatere Williamove marginalije so, žal, poškodovane zaradi obrezovanja knjigovezca v 17. stoletju.William of Malmesbury Gesta Pontificum Anglorum, str. xi Viljemov rokopis je edini srednjeveški rokopis, v katerem se je Peta knjiga ohranila v celoti, čeprav obstaja tudi v peščici kasnejših izvodov.
Viljem je besedilo še naprej spreminjal v naslednjem desetletju in iz njega odstranil številne potencialno žaljive pripombe o svojih sodobnikih. Pred in po revizijah prvotnega rokopisa so bile narejene njegove kopije in nato več kopij teh kopij. Skupaj obstaja devetnajst srednjeveških različic rokopisa, ki dajejo kompleksen in obsežen vpogled v zgodovino besedila.
Prvo tiskano izdajo Zgodovine angleških škofov je leta 1596 izdal sir Henry Savile. Kot vir je uporabil MS Ff.1.25.1 knjižnice Univerze v Cambridgeu, zato vsebuje le prve štiri knjige. Izvorni rokopis je potomec rokopisa British Library Royal 13 D V, ki je bil sam po sebi kopija Magdalen Collegea v Oxfordu, MS lat. 172.Thomson William of Malmesbury, str. xiv-xv
Sklici
Viri
Kategorija:Kronike Kategorija:Anglija Kategorija:12. stoletje Kategorija:Dela v latinščini