Amalija Šimec, znana tudi kot Malka Šimec, slovenska bakteriologinja, epidemiologinja in organizatorka socialne medicine, * 30. oktober 1893, Tržič, † 21. oktober 1960, Ljubljana. Otroštvo
Rojena je bila 30. oktobra 1893 v Tržiču v premožni slovenski družini. Njena mati je bila Ljubljančanka Marija Janc, posestnica, njen oče Alojzij Šimec, pa nekdanji lastnik žage. Imela je mlajšega brata. Šestletna se je z družino preselila v Ljubljano, kjer je kmalu zatem umrl njen oče. Otroštvo je zato preživela z materjo, bratom in starejšim polbratom, materinim sinom izpred zakona. Najprej je obiskovala vadnico v Ljubljani. Leta 1900 je začela obiskovati višjo ljudsko šolo pri Sv. Jakobu v Ljubljani. Po ljudski šoli se je vpisala na klasično gimnazijo v Ljubljani, kjer je maturirala leta 1914.
Študij sličica|264x264_pik|Amalija Šimec leta 1925 Leta 1914 je na Dunaju začela študirati medicino. Med študijem je poleti med leti 1915 – 1917 je delala na kirurgiji etapne bolnice v Ljubljani. Od leta 1917 do oktobra leta 1918 je delala kot pomožna zdravnica v vojni bolnici Gottfried von Preyer-Stiftung na Dunaju. Od oktobra 1918 do 1919 je delala v dunajskem otroškem sanatoriju. Po prvi svetovni so leta 1919 vsi nenemški študentje morali zapustiti dunajsko fakulteto, zato je odšla na Češkoslovaško in v Pragi leta 1920 z odliko diplomirala. Med koroškim plebiscitom je med 9. in 17. oktobrom 1920 organizirala zasilno bolnico v Škofičah pri Vrbskem jezeru. Leta 1920 je postala sekundarij v Ljubljani. V letih 1921 in 1922 se je kot prva Knafljeva štipendistka na Dunaju specializirala iz bakteriologije in epidemiologije ter opravila tečaj iz hematologije v Zagrebu in na Dunaju.
Delo Leta 1922 se je zaposlila na epidemiološkem zavodu v Zagrebu, kjer se je ukvarjala tudi z znanstvenim raziskovanjem s področja bakteriologije. Raziskovala je bakterijo paratyphi Hirschfeld, ki povzroča tifus, in patogenost bakterije Mycobacterium tuberculosis, ki povzroča tuberkulozo. Pri raziskovalnem delu se je okužila s klicami čiste kulture tifusa. Ker je zaradi nujnih zdravstveno-organizatorskih nalog brez okrevanja nastopila novo službo, se ji je trajno okvarila srčna mišica. Septembra 1922 se je preselila k Ljubljano in tam 29. oktobra 1922 ustanovila prvo bakteriološko-epidemiološko ustanovo za Slovenske dežele, Stalno bakteriološko stanico v prosekturi splošne bolnišnice v Ljubljani in dobila službo njene prve ravnateljice. Postaja je prva v slovenskem prostoru opravljala bakteriološke in druge laboratorijske preiskave. Tam je delovala do leta 1925, ko je ustanova postala bakteriološko-epidemiološki oddelek Higienskega zavoda v Ljubljani. Sodelovala je pri nastanku podobne ustanove v Celju.
Biblografija
Zdravstveni nasveti za družino in dom (priročnik, Družba sv. Mohorja, Celje, 1935)
Opombe
Sklici
Kategorija:Slovenski zdravniki Kategorija:Slovenski epidemiologi Kategorija:Bakteriologi Kategorija:Slovenske znanstvenice Kategorija:Slovenski znanstveniki