Dolgoprsti plezalček (znanstveno ime Certhia familiaris) je vrsta ptic iz družine drevesnih plezalčkov, razširjena po večjem delu Evrazije, kjer najpogosteje gnezdi v gostih sestojih iglavcev. Po operjenosti je zelo podoben sorodnemu kratkoprstemu plezalčku, od katerega ga je možno najzanesljiveje ločiti po oglašanju.
Opis thumb|left|Z dolgimi kremplji se drži na lubju Je majhen ptič pevec, ki v dolžino zraste 12,5 do 14 cm. Po hrbtni strani vključno z vrhom glave in temenom je operjenost rdečkasto rjava z vzorcem črnih in svetlejših lis, po trebušni pa bela. Od kratkoprstega plezalčka se loči po proporcionalno krajšem kljunu, svetlejši nadočesni progi, bolj kontrastni operjenosti (svetlejši beli deli) in daljšem kremplju na zadnjem prstu, vendar ti znaki niso povsem zanesljivi, posebej na daleč, saj so med osebki precejšnje razlike. Kontrastnost se razlikuje tudi med podvrstami in populacijami iz različnih delov območja razširjenosti.
Oglašanje Oglaša se s ponavljajočimi se tankimi, brenčečimi žvižgi, za razliko od kratkoprstega plezalčka, ki ima prodorne tone. Samčevo petje je podobno plavčku, iz 2–3 s dolgih kitic s padajočim tonom in rahlim trilčkom na koncu. Pesem je precej daljša od pesmi kratkoprstega plezalčka, vendar dolgoprsti plezalčki z območij, kjer živijo tudi kratkoprsti, včasih posnemajo petje slednjih (in obratno).
Ekologija in razširjenost thumb|left|Dolgoprsti plezalček med iskanjem hrane na tleh pozimi Prehranjujejo se pretežno z žuželkami in pajki, ki jih pobirajo iz špranj v lubju s svojim tankim kljunom. Iščejo jih tako, da priletijo ob dno debla in ga počasi preiskujejo proti vrhu s poskakovanjem, pri čemer se opirajo na trda repna peresa. Ko pride ptič do krošnje, odleti ob dno naslednjega drevesa. Včasih iščejo plen tudi med odpadlimi iglicami po tleh in med špranjami v zidovih ali lovijo v letu. Pozimi dopolnjujejo prehrano s semeni, predvsem borov in jelk.
Vrsta je razširjena po vseh zmernih predelih Evrazije od Irske prek večjega dela Evrope in Srednje Azije do Japonskega otočja. Običajno gnezdi v starih iglastih ali mešanih gozdovih v nekoliko višjih legah, kjer najde veliko špranj v drevesih za iskanje hrane in gnezditev. V Evropi se njegovo območje razširjenosti prekriva s kratkoprstim plezalčkom, kar vpliva na izbiro habitata dolgoprstega: kjer kratkoprstega plezalčka ni, dolgoprsti raje gnezdi v nižjih listnatih in mešanih gozdovih, občasno pa tudi v kulturni krajini z dovolj drevesi, parkih, starih sadovnjakih, večjih vrtovih ter celo v urbanih območjih. Izven gnezditvenega obdobja se osebki razkropijo po vseh gozdnatih območjih, s severnega dela območja razširjenosti pa se v hladnejših mesecih nekateri premaknejo tudi južneje.
V Sloveniji je dolgoprsti plezalček pogost in splošno razširjen, razen na jugozahodu ter severovzhodu države.
Sklici
Zunanje povezave
Razločevanje med dolgoprstim in kratkoprstim plezalčkom (članek v nemščini z angleškim povzetkom)
Kategorija:Drevesni plezalčki Kategorija:Ptiči Azije Kategorija:Ptiči Evrope Kategorija:Ptiči Slovenije Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758