John Cabot () , italijanski pomorščak in raziskovalec, † okoli 1450, † okoli 1499.
Cabotovo potovanje do obale Severne Amerike leta 1497 po naročilu angleškega kralja Henrika VII. je najzgodnejše znano evropsko raziskovanje obale Severne Amerike po nordijskih obiskih Vinlandije v 11. stoletju. Ob praznovanju 500. obletnice Cabotove odprave sta tako kanadska kot britanska vlada razglasili rt Bonavista na Novi Fundlandiji za Cabotovo prvo mesto izkrcanja. Vendar pa so bile predlagane tudi alternativne lokacije.
Ime in izvor
Cabot je danes znan kot Giovanni Caboto v italijanščini, Zuan Caboto v beneščini, Jean Cabot v francoščini in John Cabot v angleščini. To je posledica nekoč vseprisotne evropske tradicije poimenovanja imen v lokalnih dokumentih, česar so se pogosto držali tudi sami dejanski prebivalci. (Številna evropska imena imajo skupen izvor, ki se je kulturno in jezikovno razlikoval, npr. Charles, preveden v nemščino, postane Carl ali Karl, Jacques, preveden v angleščino, pa postane James.) Cabot se je v Benetkah podpisal kot Zuan Chabotto, pri čemer je Zuan oblika imena Janez, značilna za Benetke.Juliana de Luna, Names from Sixteenth-Century Venice (2008). To obliko je še naprej uporabljal v Angliji, vsaj med Italijani. Njegov italijanski bankir v Londonu ga je imenoval Giovanni, kar je edini znani sodobni dokument, ki uporablja to različico njegovega imena."Cabot Project", Bristol Website
Njegov priimek, ki izhaja iz latinske besede caput (= glava), se nanaša na vrsto ribe,»Cabos« je bila v srednjeveški latinščini riba z veliko glavo, kar je v okcitanski in francoski jeziku dalo povod za obliko »cabotz« in »chabot«. Nacionalni center za besedilne in leksikalne vire,article "chabot", accessed 20 July 2024. in je bil morda vzdevek, ki je postal deden.
Cabot se je rodil v Italiji kot sin Giulia Cabota in njegove žene; imel je brata Piera. Za njegov rojstni kraj sta predlagana Gaeta (v provinci Latina) in Castiglione Chiavarene (v provinci Genova). Technical Documentary "Caboto": I and Catalan origins have been proved to be without foundation. Glavni dokaz za Gaeto so zapisi družine Caboto, ki je tam živela do sredine 15. stoletja, a je po letu 1443 ni bilo več mogoče slediti.Roberto Almagiá, Commemorazione di Sebastiano Caboto nel IV centenario della morte (Venice, 1958), pp. 37–38.
Pedro de Ayala, španski odposlanec in Cabotov sodobnik v Londonu, ga je v pismu španski kroni leta 1498 opisal kot »še enega Genovežana, kot je bil kot Kolumb«. Sin Johna Cabota, Sebastian, je povedal, da je njegov oče prvotno prišel iz Genove. Cabot je leta 1476 postal državljan Beneške republike; ker je državljanstvo zahtevalo najmanj petnajst let prebivanja v mestu, je moral v Benetkah živeti vsaj od leta 1461.
Zgodnje življenje
Cabot se je morda rodil nekoliko pred letom 1450, kar je približni datum, ki se najpogosteje navaja za njegov rojstni dan. Leta 1471 je bil Cabot sprejet v versko bratovščino Scuola Grande di San Giovanni Evangelista. Ker je bila to ena od prestižnih bratovščin v mestu, njegov sprejem nakazuje, da je bil že spoštovan član skupnosti.
Ko je leta 1476 pridobil polno beneško državljanstvo, je bil Cabot upravičen do sodelovanja v pomorski trgovini, vključno s trgovino z vzhodnim Sredozemljem, ki je bila vir velikega dela beneškega bogastva. Domnevno je s to trgovino začel kmalu zatem. Dokument iz leta 1483 omenja, da je na Kreti prodal sužnja, ki ga je pridobil med bivanjem na ozemlju egiptovskega sultana, ki je takrat obsegalo večino današnjega Izraela, Sirije in Libanona. To ne zadostuje za dokaz Cabotove poznejše trditve, da je obiskal Meko, kar je leta 1497 povedal milanskemu veleposlaniku v Londonu.Primary Sources: "Raimondo de Raimondi de Soncino, Milanese Ambassador in England, to Ludovico Maria Sforza, Duke of Milan, 18 December 1497, The Smugglers' City, History Dept., University of Bristol V tej sredozemski trgovini si je morda pridobil boljše znanje o izvoru vzhodnega blaga, s katerim se je trgovalo (kot so začimbe in svila), kot večina Evropejcev v tistem času.
Zuan Cabotto je omenjen v različnih beneških zapisih iz poznih 1480-ih. Ti kažejo, da je bil do leta 1484 poročen z Matteo in je že imel več sinov. Njegovi sinovi so bili Ludovico, Sebastian in Sancto. Beneški viri vsebujejo omembe, da je bil Cabot vpleten v gradnjo hiš v mestu. Morda se je na to izkušnjo zanesel, ko je kasneje v Španiji iskal delo kot stavbenik.
Zdi se, da je Cabot v poznih 1480-ih zašel v finančne težave in do 5. novembra 1488 zapustil Benetke kot insolventni dolžnik. Preselil se je v Valencio v Španiji, kjer so ga upniki poskušali aretirati, tako da so oblastem poslali priporočilno pismo (lettera di raccomandazione a giustizia).M. F. Tiepolo, "Documenti Veneziani su Giovanni Caboto", Studi Veneziani, xv (1973), pp. 585–597 Medtem ko je bil v Valenciji, je John Cabot Montecalunya (kot ga imenujejo lokalni dokumenti) predlagal načrte za izboljšave pristanišča. Vendar so bili ti predlogi zavrnjeni.M. Balesteros-Gaibrois, "Juan Caboto en España: nueva luz sobre un problema viejo", Revista de Indias, iv (1943), 607–627 V začetku leta 1494 se je preselil v Sevillo, kjer je predlagal gradnjo kamnitega mostu čez reko Guadalquivir. Dobil je pogodbo za gradnjo in na projektu je delal pet mesecev, dokler most ni bil 24. decembra 1494 opuščen po odločitvi mestnega sveta."John Cabot in Seville, 1494", The Smugglers' City, Dept. of History, University of Bristol Po tem je Cabot očitno iskal podporo v Sevilli in Lizboni za atlantsko odpravo, preden se je preselil v London, da bi poiskal financiranje in politično podporo.Evan T. Jones and Margaret M. Condon, Cabot and Bristol's Age of Discovery: The Bristol Discovery Voyages 1480–1508 (University of Bristol, Nov. 2016), pp. 23–27. V Anglijo je verjetno prispel sredi leta 1495.
Sponzorstvo Cabot je v Angliji iskal financiranje in kraljevo pokroviteljstvo, v nasprotju s Kolumbovimi odpravami, ki jih je financirala predvsem španska krona. Cabot je načrtoval odhod proti zahodu s severne zemljepisne širine v iskanju severne poti v Azijo.
Zgodovinarji so menili, da se je Cabot po prihodu v Anglijo odpravil v Bristol, pomembno pomorsko središče, da bi poiskal finančne podpornike.Evan T. Jones, "The Matthew of Bristol and the financiers of John Cabot's 1497 voyage to North America", English Historical Review (2006) To je bilo edino angleško mesto, ki je imelo zgodovino raziskovalnih odprav v Atlantik. Cabotov kraljevi patent, ki ga je krona izdala leta 1496, je določal, da je treba vse odprave izvajati iz Bristola, zato so bili njegovi glavni finančni podporniki verjetno v tem mestu. Kakor koli že, določal je tudi, da se mora trgovina, ki izhaja iz kakršnih koli odkritij, izvajati samo z Anglijo, blago pa se dovaja le prek Bristola.The Commercial Policy of England Toward the American Colonies: the Acts of Trade , p. 38; in Emory R. Johnson, T. W. Van Metre, G. G. Huebner, D. S. Hanchett, History of Domestic and Foreign Commerce of the United States – Vol. 1, Carnegie Institution of Washington, 1915 Čeprav bi bilo to blago oproščeno drugih dajatev, naj bi kralj prejel petino dobička. To bi Bristol spremenilo v monopolno pristanišče z izključno pravico do kolonialne trgovine. Pri tej trditvi je Henrik VII. iz Anglije verjetno sledil vplivom iberskih praks: Portugalska je Lizbono spremenila v monopolno pristanišče, Španija pa je enako storila s Sevillo.
Konec 20. stoletja je britanska zgodovinarka Alwyn Ruddock našla dokumentacijo, da je Cabot najprej odšel v London, kjer je prejel nekaj finančne podpore od italijanske skupnosti. Predlagala je, da je bil eden od pokroviteljev oče Giovanni Antonio de Carbonariis, avguštinski menih, ki je bil tudi namestnik Adriana Castellesija, papeškega davčnega izterjevalca. Ruddock je tudi predlagala, da je Carbonariis spremljal Cabotovo odpravo leta 1498. Nadalje je predlagala, da je menih, ki je bil v dobrih odnosih s kraljem, raziskovalca predstavil kralju Henriku VII. Poleg tega je Ruddock izjavila, da je Cabot prejel posojilo od italijanske bančne hiše v Londonu. Ker je Ruddock ob njeni smrti leta 2005 odredila uničenje vseh njenih raziskovalnih zapiskov, so morali znanstveniki podvojiti njene raziskave in ponovno odkriti dokumente.Evan T. Jones, "Alwyn Ruddock: John Cabot and the Discovery of America", Historical Research Vol 81, Issue 212 (2008), pp. 231–234. Projekt Cabot je bil ustanovljen na Univerzi v Bristolu leta 2009 za raziskovanje Cabota in bristolskih odprav.The Cabot Project Francesco Guidi Bruscoli z Univerze v Firencah je našel nekaj Ruddockine dokumentacije, ki potrjuje, da je Cabot marca 1496 prejel denar od družinske bančne družbe Bardi iz Firenc. Bankirji s sedežem v Londonu so zagotovili petdeset nobles (16 funtov, 13 šilingov in 4 penije) za podporo Cabotovi odpravi, da bi »šla in našla novo deželo«. To plačilo florentinskih trgovcev bi predstavljalo znaten prispevek, čeprav ni bilo dovolj za popolno financiranje odprave.
5. marca 1496 je Henrik VII. Cabotu in njegovim trem sinovom dal patentna pismaPrimary Sources: "First Letters Patent granted by Henry VII to John Cabot, 5 March 1496", The Smugglers' City, History Dept., University of Bristol z naslednjim nalogom za raziskovanje:
Tisti, ki so prejeli takšne patente, so jih imeli pravico dodeliti tretjim osebam v izvršitev. Verjame se, da so bili njegovi sinovi takrat še mladoletni.Skelton, R.A. (1979) . "Cabot, Sebastian". In Brown, George Williams (ed.). Dictionary of Canadian Biography. Vol. I (1000–1700) (online ed.). University of Toronto Press.
Odprave
Cabot je odšel v Bristol, da bi se pripravil na svoje potovanje. Bristol je bilo drugo največje morsko pristanišče v Angliji. Od leta 1480 naprej je oskrbovalo več odprav, ki so iskale mitski Hy-Brasil. Po keltski legendi je ta otok ležal nekje v Atlantskem oceanu.
Med trgovci v pristanišču je bilo razširjeno prepričanje, da so Bristolčani otok odkrili že prej, a so nato izgubili sled za njim. V zasebnem pismu kolegu (prof. Davidu B. Quinnu) je Ruddock trdila, da je v italijanskih arhivih našla dokaze, da so Bristolčani odkrili Severno Ameriko pred letom 1470. Ker naj bi bil otok vir brazilskega lesa (iz katerega je bilo mogoče pridobiti dragoceno rdeče barvilo), so imeli trgovci ekonomsko spodbudo, da ga najdejo.
Prvo potovanje O Cabotovem prvem potovanju je bilo malo zapisanega. Pismo, znano kot »John Dayovo pismo«, ki ga je napisal John Day, alias Hugh Say, bristolski trgovec, prvotno iz Londona, je bilo poslano pozimi 1497–98 naslovniku, za katerega se domneva, da je bil Krištof Kolumb. Pismo na kratko omenja to potovanje, vendar večinoma govori o drugi odpravi leta 1497. Day je zapisal: »Ker vaša lordstvo želi informacije v zvezi s prvim potovanjem, se je zgodilo tole: odplul je z eno ladjo, posadka ga je zmedla, primanjkovalo mu je zalog in naletel je na slabo vreme, zato se je odločil, da se bo vrnil.«"John Day letter to the Lord Grand Admiral, Winter 1497/8", The Smugglers' City, Dept. of History, University of Bristol. Ker je Cabot svoj kraljevi patent prejel marca 1496, velja, da je tisto poletje opravil svoje prvo potovanje.
Drugo potovanje Viri Informacije o potovanju leta 1497 izvirajo večinoma iz štirih kratkih pisem in zapisa v kroniki mesta Bristol (takrat pogosto zapisanega Bristow) iz leta 1565. V kroniki za leto 1496–97 piše v celoti:G. E. Weare, Cabot's Discovery of North America (John Macqueen, London 1897), p. 116 (Internet Archive).
Pismo Johna Daya iz zime 1497–98 ponuja veliko informacij o Cabotovem drugem potovanju. Domneva se, da je Day poznal ključne osebnosti odprave in je zato lahko o njej poročal. Če bi bila ozemlja, ki jih je Cabot odkril, zahodno od poldnevnika, določenega v Tordesillski pogodbi, ali če bi nameraval pluti dlje proti zahodu, bi Kolumb verjetno verjel, da ta potovanja izpodbijajo njegove monopolne pravice za raziskovanje proti zahodu.