Horik II.

Horik II. Otrok, tudi Haarik, Hårik in Horik Mlajši, je bil od leta 854 do 864 danski kralj, * 9. stoletje, † po 864.

Bil je sorodnik in naslednik Horika I. in verjetno potomec kralja Godfreda. O Horikovem kraljestvu in kraljevanju ni veliko znanega, saj se primarni vir o njegovem življenju, Ansgars Levned (Ansgarjevo življenje), osredotoča bolj na širjenje krščanstva kot na Horika samega.

Življenje Znano je, da je Horika I. leta 854 izzval njegov nečak Guthorm. Horik je sprejel izziv in kmalu sta oba zbrala veliko vojsko. V bitki, ki je sledila, sta bila oba ubita. Ubitih je bilo tudi veliko članov kraljeve hiše. Ostal je le deček, ki je imel isto ime kot njegov predhodnik Horik.

Po Horikovi smrti je grof Hovi iz južne Jutlandije svetoval Horiku, naj zapre cerkev v Hedebyju in duhovnika izžene iz države.Skaaning, str. 113Ansgar levned, kap. 28Vita Anskarii auctore Rimberto: Accedit Vita Rimberti af Rimbert, Georg Waitz 1884 str. 63, kap. 31 Horik je kmalu zatem odstavil Hovija, obnovil cerkev in odpoklical duhovnika.

Horika je kmalu zatem obiskal škof Ansgar, kateremu je dovolil zvoniti s cerkvenim zvonom, kar v času Horika I. ni bilo dovoljeno, in mu dal dovoljenje za gradnjo cerkve v Ribeju.Skaaning, str. 114

Leta 855 sta se na danski meji pojavila Rørik in Gudfred, nečak in sin kralja Haralda Klaka, ki sta živela v Haraldovi grofiji Rüstningen v Friziji, in zase zahtevala del kraljestva. Nekaj let pred tem sta to zahtevala nečaka Horika I. Horik II. je njuno zahtevo zavrnil, leta 857 pa se je Rorik vrnil in prevzel Eiderstedt, v Letopisih Frankovskega kraljestva opisan kot "dežela med morjem in reko Eider". Horiku je kmalu zatem uspelo izgnati Rorika in kasneje istega leta tudi grofa Hovija in ponovno odpreti cerkev v Hedebyju. Cerkvi je podaril zvon.

Viri po teh dogodkih ne govorijo veliko o Horiku II. Nazadnje je bil omenjen leta 864 v povezavi s pismom, v katerem ga je papež poskušal prepričati k spreobrnitvi.Skaaning, s. 116 Leto njegove smrti ni znano, vendar viri leta 873 omenjajo nove danske kralje.Sawyer, str. 43Skaaning, str. 117

Sakso Gramatik Kronist Sakso Gramatik omenja Horika Barna v 6. poglavju 9. knjige kot sina Ragnarja Lodbroka. Sigurda Kača v očesu omenja zamenjuje za Haralda Klaka in mu dovoli, da ukrade prestol Eriku Barnu (Horiku II. Za Haraldovega sina označi tudi Gutorma, zato nekateri znaki kažejo, da je Sakso vedel samo njuna imena in nič več.

Saksovo besedilo v latinščiniSaxo Grammaticus, Gesta Danorum, Liber 9, Caput 6PrevodHic consanguineorum iactura regnandi fortunam adeptus, utpote propinquorum nece quam incolumitate felicior, relictis aliorum exemplis, per aviti negotii vestigia decurrit; repente namque studiosissimus piratici muneris exsecutor apparuit. Et utinam in abolendo Christianismi cultu temerarium Regneriani spiritus non egisset heredem! Siquidem religiosissimum quemque aut suppliciis insequi aut rebus exuere exsilioque multare perseveravit. Sed frustra principium causer, cuius exitum probem; laudabilior enim est vita, cuius initium turpe speciosus finis abripit, quam cuius probabile exordium in culpas flagitiaque decurrit. Siquidem Ericus, ad salutares Ansgarii monitus sacrilegae mentis errore deposito, quicquid per eiusdem insolentiam commiserat, expiavit tantumque in excolenda religione se gessit, quantum egerat in aspernanda. Itaque non solum sanioris disciplinae haustum docili animo traxit, verum etiam primaevas maculas finali puritate pertersit. Hic filium Kanutum ex Guthormi filia eademque Haraldi nepte progenitum superstitem moriens dereliquit.Ker si je srečo vladanja pridobil z izgubo krvnih sorodnikov in je bil bolj zadovoljen z umorom svojih sorodnikov kot z varnostjo, je zapustil zglede drugih in stekel po stopinjah svojega starega očeta; nenadoma se je namreč izkazal za zelo marljivega izvršitelja gusarske službe. In ko bi ga Ragnarjeva nepremišljenost ne naredila za svojega dediča, se ne bi odpravilo krščansko čaščenje! Pravzaprav je vztrajno preganjal najbolj verne s kaznimi ali jim odvzel imetje in jih kaznoval z izgnanstvom. Toda zaman bi se prepiral o začetku, katerega konec odobravam; kajti življenje je bolj hvalevredno, katerega začetek je izgnan s sramotnim in lepim koncem, kot pa verjeten začetek, ki se steka v grehe in grozodejstva. Dejansko se je Erik, ko je zmoto svojega bogokletnega uma prepustil blagodejnim opominom Ansgarja, odkupil za vse, kar je storil zaradi slednjega, in se je obnašal tako pri gojenju vere kot pri njenem zavračanju. Zato ni le s krotko dušo vsrkal pridiha bolj zdrave discipline, temveč je tudi s končno čistostjo očistil svoje zgodnje madeže. Umrl je in za seboj pustil sina Knuta z Guthormovo hčerko, ki je bila tudi Haraldova vnukinja.

Sklici

Vira

Peter Sawyer. "Da Danmark blev Danmark. Fra ca. år 700 til ca. 1050" v Olaf Olsen (ur.): Gyldendal og Politikens Danmarkshistorie; bind 3; København 1988. ISBN 87-89068-01-1. Poul Skaaning. Vikingestormen. Togter mod Vesteuropa 793-937, Viborg 2006. ISBN 87-7739-857-2.

Kategorija:Rojeni v 9. stoletju Kategorija:Umrli leta 870 Kategorija:Danski kralji Kategorija:Vladarji v 9. stoletju