NSi, SLS, FOKUS (v medijih pogosto desnosredinski trojček ali trojček okoli NSi) je zavezništvo treh slovenskih političnih strank, ki je nastopilo na državnozborskih volitvah 2026. Sestavljajo ga Nova Slovenija, Slovenska ljudska stranka in Fokus Marka Lotriča, ki so sporazum o začetku pogovorov o sodelovanju podpisale 19. novembra 2025.
Po več tednih pogajanj je bil skupen nastop uradno potrjen 15. januarja 2026, ko je bilo objavljeno tudi dodeljeno število kandidatnih mest posamezni stranki. Sporazum o sodelovanju treh strank na skupni listi so Jernej Vrtovec (NSi), Tina Bregant (SLS) in Marko Lotrič (FOKUS) podpisali v sredo, 21. januarja 2026. Koalicija je na volitvah osvojila devet mandatov, sedem mandatov iz kvote Nove Slovenije ter po enega iz SLS in FOKUS. Po izvolitvi je koalicija v sodelovanju z Demokrati. Anžeta Logarja ter Resni.co kot protiutež relativnima zmagovalkama volitev (Gibanju Svoboda in SDS) oblikovala Tretji blok, kasneje pa postala del četrte vlade Janeza Janše in v njej prevzela vodenje petih ministrskih resorjev.
Zgodovina sličica|Marko Lotrič, Tina Bregant in Jernej Vrtovec
Nastop na državnozborskih volitvah 2026
Ozadje povezovanja Leto dni po izvolitvi za evropskega poslanca je 20. junija 2025 dotedanji predsednik NSi Matej Tonin napovedal, da se ne bo potegoval za nov mandat na čelu stranke. Na volilnem kongresu 13. septembra 2025 je bil za novega predsednika izvoljen Jernej Vrtovec, ki se je nato 18. septembra že prvič sestal s predsednico SLS Tino Bregant. Oba sta izrazila naklonjenost povezovanju in izpostavila skupne vrednote, na področju ekonomske politike, povezovanje pa bi po njunem mnenju preprečilo drobljenje glasov na desni sredini, ki bi tako lažje imela »vpliv pri oblikovanju državotvorne politike.«
8. oktobra 2025 je glavni odbor SLS potrdil, da se stranka na volitve odpravi v sodelovanju za razvojno koalicijo. S tem je bil sprejet sklep, da nadaljujejo pogovore z NSi, pa tudi s strankama Fokus Marka Lotriča ter Demokrati., ki jo vodi Anže Logar. Tina Bregant je v intervjuju poudarila nujnost povezovanja programsko sorodnih strank, kot potencialnega partnerja pa omenila še Glas upokojencev Pavla Ruparja. Pavel Rupar je za tem povezovanje z NSi in SLS večkrat zavrnil in napovedal samostojno kandidaturo upokojenske stranke.
19. novembra 2025 so NSi, SLS in Fokus podpisale namero o začetku pogovorov za skupen nastop na državnozborskih volitvah marca 2026. Predsednik NSi Jernej Vrtovec je ob tem poudaril, da »ta trojček daje upanje za oblikovanje razvojne koalicije, ki je najbolj možna v okviru desnosredinske vlade«. Predsednica SLS Tina Bregant je podpis namere označila kot dokaz zrelosti za preseganje razlik ob hkratnem ohranjanju tradicije in vrednot strank. Predsednik Fokusa Marko Lotrič je zavezništvo opisal kot »novo, stabilno in odgovorno razvojno politično alternativo«, katere cilj je oblikovanje prihodnje razvojne vlade, pri čemer naj bi vse tri stranke ohranile svojo identiteto. Povezovanje treh strank je javno pozdravil tudi Janez Janša, predsednik SDS; v intervjuju je dejal, da »drži pesti, da jim uspe doseči dogovor«.
Medstrankarska pogajanja 4. decembra 2025 sta Bregant in Lotrič potrdila, da so tri stranke že v procesu usklajevanja skupne liste in razdelitve volilnih okrajev. Izvršilni odbor in svet stranke NSi sta odločila, da slednja stranki SLS prepusti približno 20, Fokusu pa 10 kandidatnih mest. Ob tem naj bi pri nekaterih okrajih prihajalo do prerivanj; v okraju Škofja Loka 2 naj bi želela kandidirati tako Marko Lotrič kot poslanec NSi Janez Žakelj, za okraj Slovenska Bistrica naj bi se medtem zanimala Ivan Žagar, župan iz vrst SLS, ter generalna sekretarka Fokusa Monika Kirbiš Rojs.
Iz kvote NSi naj bi bil na listi tudi David Klobasa, župan Svete Trojice v Slovenskih goricah, ne bo pa na njej Mateja Tonina. Iz kvote SLS naj bi med drugim kandidirali župani Franc Rokavec (Litija), Srečko Ocvirk (Sevnica) in Franc Horvat (Tišina). Fokus pa bo na kandidatno listo poleg drugih prispeval sociologinjo Leo Furlan in športnega psihologa Mateja Tušaka.
Potrjevanje kandidatne liste sličica|Uradni slogan zavezništva|250px 14. januarja 2026 sta Marko Lotrič in Monika Kirbiš Rojs oznanila, da na skupni listi ne bosta kandidirala za poslanca, saj da želita dokončati mandat v Državnem svetu; kljub temu sta napovedala aktivno sodelovanje v volilni kampanji.
Lista je bila v tem obdobju tudi dokončno sestavljena, sodelovanje pa potrjeno. 15. januarja je bilo objavljeno, da bo na skupni listi NSi pripadlo 49 mest, SLS 24 mest in Fokusu 15 mest. Tina Bregant je ob tem za medije poudarila, da so bila pogajanja z NSi težka, skupna lista pa da bo »kompromis kot dobra popotnica za skupni nastop in nadaljnje delo.« Sporazum o skupnem nastopu sta istega dne na seji potrdila glavni odbor SLS in svet stranke Fokus. 19. januarja je sporazum soglasno potrdil še svet stranke NSi, ob tem se je seznanil tudi s kandidati stranke za skupno listo. Predsednik NSi je sklep sveta pospremil z besedami, da je »samo razvojna koalicija resnična zmaga za prihodnost za vse.«
Uradni sporazum o skupnem nastopu so predsedniki treh strank podpisali v sredo, 21. januarja 2026. Ob podpisu sporazuma so napovedali, da so »presegli pretekla nesoglasja in se podajajo v dolgoročno sodelovanje« ter ob tem obljubili stabilnost in predvidljivost.
5. februarja 2026 sta svet stranke Fokus in glavni odbor SLS na svojih sejah potrdila skupno listo kandidatov zavezništva.
Volilna kampanja in rezultati
sličica|Marko Lotrič in Marko Kajzer (Fokus) v volilni kavarni.|150px Koalicija je na volitvah 22. marca nastopila s skupno listo. Dokončna lista 88 kandidatov je bila objavljena 10. februarja 2026, naslednjega dne pa so jo trije predsedniki, v družbi poslancev NSi, kot prvi vložili na Državno volilno komisijo.
Po odpovedi oddaje Tarča, ki bi morala biti predvajana 12. februarja 2026 in katere umik naj bi bil po navedbah nekaterih medijev posledica pritiska posameznikov, povezanih z vlado Roberta Goloba, na vodstvo RTV Slovenija, je stranka NSi napovedala bojkot parlamentarnih soočenj na TV in Radiu Slovenija, če se odpovedana oddaja ne predvaja ali vsebina ne razkrije. Vodstvo RTV je sicer očitke o cenzuri zavrnilo, bojkotu se je medtem pridružila tudi SDS. Na prihodnjem soočenju, ki je bilo na sporedu teden dni po prvem, so znova sodelovali.
sličica|levo|Igor, Beguš, Tina Bregant in Janez Žagar (SLS) v volilni kavarni.|210px Koalicija strank je z začetkom volilne kampanje dne 19. februarja otvorila tudi volilno kavarno na Miklošičevi cesti v Ljubljani, ki je namenjena srečevanju z volivci in različnim dogodkom, prav tako v času kampanje tam potekajo vse tiskovne konference. Tekom kampanje se je v NSi vnovič včlanil prvi predsednik slovenske vlade Lojze Peterle (stranko je zapustil konec leta 2024) in ob tem močno pozdravil skupno listo z SLS in Fokusom.
Koalicija je na volitvah osvojila devet mandatov in je bila za Gibanjem Svobodo ter Slovensko demokratsko stranko tretja najuspešnejša stranka volitev. Sedem mandatov so osvojili kandidati Nove Slovenije, po enega pa kandidata Slovenske ljudske stranke in stranke FOKUS. Tekom postopka iskanja mandatarja za predsednika 16. slovenske vlade je zavezništvo skupaj s strankama Demokrati. Anžeta Logarja in Resni.ca osnovala Tretji blok, t. i. steber normalnosti kor protiutež relativnima zmagovalkama volitev. Pri tem so predstavili priprave skupnega programa, saj da v mnogih točkah zagovarjajo podobne rešitve. V parlamentarno obravnavo so vložili Interventni zakon za razvoj Slovenije, ki je bil 11. maja sprejet v Državnem zboru.
Delovanje v četrti vladi Janeza Janše Zavezništvo NSi, SLS, FOKUS se po volitvah pogajanj z Robertom Golobom in stranko Svoboda ni udeleževalo. V NSi so odločitev utemeljili s pojasnilom, da v vrednotah in programu ne vidijo stičnih točk s Svobodo, hkrati pa so bili kritični do po njihovem mnenju »razdiralne politike« tedanje vlade. Svoboda je od takrat načrtovanih 16 ministrskih resorjev zavezništvu ponudila tri resorje v t. i. koaliciji narodne enotnosti. kar pa je trojček zavrnil. 8. aprila je svet NSi vodstvu stranke podelil mandat za oblikovanje desnosredinske vlade. Po odločitvi predsednice, da v prvem krogu ne predlaga kandidata za mandatarja, je koalicijo začel snovati Janez Janša; v začetku maja 2026 je potekalo usklajevanje koalicijske pogodbe, ki so jo nato organi NSi potrdili 15. maja, organi SLS in Fokusa pa 18. maja. Poslanci NSi, SLS, FOKUS so se podpisali pod Janševo kandidaturo za mandatarja in ga na glasovanju dne 22. maja tudi podprli.
Sledila je izbira ministrov nove vlade. NSi s partnericama je v skladu z napovedmi pripadlo pet ministrskih mest, predsednica SLS Tina Bregant pa je že v času pogajanj poudarila, da v stranki pričakujejo enega. 28. maja so stranke nove koalicije potrdile ministrske kandidate, a SLS svojega resorja ni dobila, saj naj bi veto nad kandidaturo Bregantove dal premier Janez Janša. V SLS so sicer zatrdili, da so predlagali več imen za ministre. Tina Bregant je nad odločitvijo izrazila razočaranje, a napovedala zavezanost koalicijski pogodbi. Četrta Janševa vlada je bila v Državnem zboru z glasovi strank koalicije in Resni.ce potrjena 4. junija 2026. Ministri nove vlade v kvoti NSi so postali Jernej Vrtovec, ki je prevzel infrastrukturo in energetiko, Janez Cigler Kralj, ki je postal minister za kmetijstvo, Valentin Hajdinjak kot obrambni minister ter Mateja Ribič, ki je postala ministrica za demografijo, družino in socialne zadeve. Stranki FOKUS je pripadel resor lokalne samouprave, kohezije in regionalnega razvoja, katerega vodenje je prevzela Monika Kirbiš Rojs, SLS, ki je ostala brez ministra, pa je v vladi dobila pet mest državnih sekretarjev na ministrstvih.
Program Stranke so svoj program predstavile 17. februarja 2026, ob tem so napovedale uvrstitev na tretje mesto in 15 osvojenih poslanskih mandatov.
Gospodarstvo in davki Izhodišča je predstavil Marko Lotrič. Izpostavljena je bila razbremenitev dela, poenostavitev davčnega sistema ter večja konkurenčnost gospodarstva. Med osrednjimi predlogi je postopno zvišanje splošne dohodninske olajšave s 5.620 evrov na 8.000 evrov, z nadaljnjim dvigom na 10.500 evrov do leta 2029. Program predvideva uvedbo enostavnega in preglednega davčnega pavšala za podjetnike ter ponovno vzpostavitev višjih prihodkovnih pragov za normirance, pri čemer bi se meja povprečnih letnih prihodkov za polne normirance zvišala s 120.000 na 150.000 evrov.
Stranke predlagajo tudi uvedbo statusa študentskega samostojnega podjetnika ter odpravo omejitev pri delu upokojencev, ki bi ob zaposlitvi ohranili polno pokojnino (t. i. dvojni status). Predlagano je znižanje prispevka za dolgotrajno oskrbo z 2 % na 1 % za podjetnike ter ukinitev tega prispevka za upokojence. Na področju bolniških nadomestil pa program predvideva, da bi ZZZS kril nadomestilo že od 7. dne odsotnosti za kmete in samostojne podjetnike ter od 20. dne za vse ostale zaposlene.
Zdravstvo Izhodišča je predstavila Tina Bregant. Program s področja zdravstva napoveduje prenovo sistema z okrepljeno vlogo javnega zdravstva. Kot ključno je izpostavljeno skrajševanje čakalnih vrst z uporabo vseh razpoložljivih zmogljivosti ter uvedbo plačevanja zdravstvenih storitev glede na količino ali dosežene rezultate. Predvidena je jasnejša opredelitev pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja ter preoblikovanje ZZZS v preglednejšo in učinkovitejšo zdravstveno zavarovalnico. Program predvideva tudi debirokratizacijo sistema, uporabo umetne inteligence za analitiko podatkov ter vzpostavitev povezanih zdravstvenih registrov.