Sistem enega prenosljivega glasu (, kratica STV) je vrsta proporcionalnega volilnega sistema z razvrščanjem. To pomeni, da je zasnovan tako, da omogoča proporcionalno reprezentacijo, torej da se rezultati glasovanja čimbolje ujemajo z voljo volilcev in da je čim manjši delež oddanih glasov takih, ki na izid glasovanja nimajo vpliva. Prenosljivost glasu v imenu sistema se nanaša na način glasovanja, pri katerem volilec ne izbere zgolj ene same opcije, temveč opcije na glasovnici razvrsti od njemu najljubše do njemu najmanj željene. S pomočjo prenosljivega glasu sistem omogoča bolj proporcionalne rezultate, kot mnogo trenutno bolj uveljavljenih sistemov.
V slovenskem prostoru je primer slednjih uporaba parlamentarnega praga pri volitvah v državni zbor. Stranke, ki ne prejmejo najmanj 4 odstotkov vseh glasov, ne prejmejo niti enega mandata. Glasovi teh strank se razporedijo med stranke, ki so prestopile parlamentarni prag, vsi volilci, ki so glasovali za stranke z manj kot 4 odstotki, pa pri delitvi mandatov (sedežev v parlamentu) niso bili na noben način upoštevani. Na državnozborskih volitvah leta 2022 je bilo glasov za take stranke skupaj okoli 24%. Pri implementaciji sistema s prenosljivim glasom bi se pri takih volicih namesto njihove najbolj željene opcije upoštevala drgugo najbolj željena oziroma prva izmed tistih, ki je uspela prestopiti prag.
Primer glasovanja v sistemu s prenosljivim glasom
Preprost primer uporabe sistema so volitve, na katerih nastopajo štirje kandidati. Volilci s številko "1" označijo svojega najljubšega kandidata, s številko "2" drugo najljubšega in tako dalje
Primer izpolnjene glasovnica +StrankaKandidatRazvrstitevRdeča stranka Modra stranka Zelena stranka Rumena stranka
Štetje glasov
Kvota Vsak kandidat za izvolitev potrebuje določeno število glasov. Koliko glasov potrebuje, je odvisno od skupnega števila glasov in od tega, koliko kandidatov mora biti izvoljenih. Če naj bo izvoljenih kandidatov, se za kvoto najpogosteje uporablja neka različica enačbe
.
V volitvah, kjer zmaga zgolj en sam kandidat, formula na primer vrne kvoto , kar je preprosto navadna večina.
Prenos glasu
Najprej je prešteto, kolikokrat je bila vsaka od opcij označena s številko "1". Če ima kakšna od opcij že preseženo kvoto, dobi mandat. Pri tem prvič nastopi prenos glasu. Če je opcija za mandat potrebovala 2000 glasov, prejme pa jih 3000, se "presežnih" 1000 glasovnic prenese v drugi krog štetja. Na teh glasovnicah se, ker je bila opcija, označena z "1", izvoljena brez njihove pomoči, potem gleda drugo izbiro, označeno z "2".
Postopek se ponavlja, dokler stranke dosegajo kvote s svojimi glasovi in glasovi, prenesenimi iz strank, ki so kvoto dosegle v prejšnjih krogih štetja. V prvem krogu kvoto na primer dosežeta dve stranki, presežek glasov v drugem krogu pomaga kvoto doseči tretji, presežni glasovi vseh treh nato četrti itd.
Ko na neki točki nobena od strank nima dovolj glasov, da bi dosegla kvoto, se zgodi druga oblika prenosa glasu. Iz štetja glasov se eliminira stranko z najmanjšim številom glasov. Na glasovnicah, ki so izbrale to opcijo, se potem poišče drugo najljubše opcije in se glasove pripiše njim. Če še vedno nobena stranka nima dosežene kvote, se to ponovi z naslednjo stranko z najmanj glasovi, in tako dalje.
Na ta način sistem zagotavlja, da bo na koncu vsak izmed volicev s svojo glasovnico imel vpliv na volitve, saj bo, tudi če bodo njegove najljubše stranke eliminirane, še vedno lahko izbral najljubšo med tistimi, ki ostanejo. Primer izida volitev +StrankaPrvi krogDrugi krogTretji krog Rdeča strankaModra stranka Zelena strankaRumena stranka
V zgornjem primeru je Rdeča stranka prejela največ glasov, vendar ne dovolj, da bi dosegla kvoto (izvoljen je le en kandidat). Ker nobena izmed stank ni dosegla kvote, je najmanjša stranka, to je Rumena stranka, izločena. Vsi volilci, ki so na prvo mesto postavili Rumeno stranko, so na drugo mesto postavili Zeleno stranko. V drugem krogu štetja se vsi prejšnji glasovi za Rumeno stranko prenesejo na Zeleno stranko. S tem Zelena stranka po glasovih prehiti Modro stranko. Ker še vedno nobena nima dosežene kvote glasov, se izloči naslednjo z najmanj glasovi, to je sedaj Modra stranka. Polovica izmed volilcev, ki so na prvo mesto postavili Modro stranko, je na drugo mesto postavila Zeleno stranko. Druga polovica je na drugo mesto postavila Rumeno stranko, ki pa je na tej točki že izločena. Zato se gleda njihovo tretjo izbiro, kjer so vsi izmed teh izbrali Zeleno stranko. Tako se v tretjem krogu vsi glasovi Modre stranke prenesejo na Zeleno stranko. S tem Zelena stranka preseže kvoto in zmaga volitve.
V zgornjem primeru je ključno opaziti, da Rdeča stranka izgubi volitve, čeprav je bila relativna zmagovalka v prvem krogu štetja. To se zgodi zato, ker so imeli vsi ostali volilci raje Zeleno kot Rdečo stranko, tudi tisti, katerih najljubša izbira ni bila Zelena stranka.
Ključno je opaziti tudi, da je rezultat drugačen, kot bi bil v sistemu z dvema krogoma, kot je na primer v Sloveniji sistem pri volitvah predsednika republike. V skladu s tem sistemom bi se namreč v drugi krog volitev uvrstili dve opciji z najboljšim izidom v prvem krogu, torej Modra in Rdeča stranka. V takem sistemu Zelena stranka torej v nobenem primeru ne bi zmagala.
Drugi primer
Sledeč primer je izbran, da ponazori razlike, ki lahko nastanejo med sistemom s prenosljivim glasom in sistemom, ki ga trenutno (leta 2026) uporabljamo v Sloveniji na volitvah v državni zbor. Recimo, da na volitvah nastopajo tri stranke: A, B in C. Stranki A in C sta si med seboj precej podobni, tako da bi bila druga izbira vseh volilcev A stranka C, vseh volilcev C pa stranka A. Rezultati hipotetičnih volitev ter razdeljenih 5 mandatov v skladu s trenutnim slovenskim sistemom so prikazani v spodnji tabeli. Za podrobnejšo razlago delitve glej glavni članek .
+ Stranka Število glasov Delež glasov Prvi količnik Drugi količnik Tretji količnik Četrti količnik Peti količnik Sedeži Delež sedežev A 57.000 57% 57.000/1= 57.000 (1) 57.000/2 = 28.500 (2) 57.000/3 = 19.000 (4) 57.000/4 = 14.250 ... 3 60% B 29.000 29% 29.000/1= 29.000 (3) 29.000/2 = 14.500 (5) ... ... ... 2 40% C 14.000 14% 14.000/1= 14.000 ... ... ... ... 0 0% Skupaj 100.000 100% 5 100% V skladu z obstoječim sistemom tako stranka A dobi 3 mandate, stranka B 2, stranka C pa ne dobi nobenega.
Po sistemu enega prenosljivega glasu bi bil izid tak, kot ga prikazuje spodnja preglednica.
+ Stranka Krog 1 Krog 2 Krog 3 A B C
S tem sistemom stranka A še vedno dobi 3 mandate, a zdaj stranka B dobi le enega, do enega pa je prišla tudi stranka C. Po prvem krogu štetja, v katerem je stranka A presegla trikratnik kvote in s tem dobila 3 mandate, se je presežnih 57.000-16.667x3=6.999 glasov preneslo k stranki C, ki je bila drugo najljubša izbira volilcev stranke A. V drugem krogu štetja sta tako stranka B kot stranka C presegli kvoto in dobili vsaka po en mandat.
Ena od prednosti takega volilnega sistema je, da odpravlja potrebo po taktiziranju volilcev in jim omogoči, da glasujejo za najljubšo opcijo. Stranka A bi namreč po obstoječem sistemu dobila 3 mandate, tudi če bi prejela zgolj 14.500x3=43.500 glasov. "Presežnih" 13.500 volilcev stranke A bi se zato lahko raje premaknilo k stranki C in dosegli enako 3-1-1 delitev mandatov, kot v sistemu prenosljivega glasu, če bi uspeli predvideti izid volitev in bi delovali organizirano. V sistemu s prenosljivim glasom pa lahko ti volilci kot prvo opcijo navedejo svojo najljubšo stranko A, hkrati pa vedo, da se bo v primeru, ko bodo njihovi glasovi v presežku, njihov glas štel k drugo najljubši stranki C.
Medtem ko je prenos glasov za izpadle stranke ključna lastnost skoraj vseh različic sistema z enim prenosljivim glasom, pa se take vrste prenašanja presežnih glasov pojavlja le pri določenih različicah sistema.
Uporaba po svetu
DržavaPolitično teloIrskaspodnji dom parlamentaEvropski parlamentpokrajinski svetiMaltaparlamentEvropski parlamentobčinski svetiZdruženo kraljestvoSeverna IrskaSevernoirska regionalna skupščinaEvropski parlamentobčinski svetiŠkotskapokrajinski svetiIndijazgornji dom parlamentaPakistansenatAvstralijacela federacijazvezni senatTeritorij glavnega mestaZakonodajna skupščina teritorija glavnega mestaNovi Južni Waleszgornji dom parlamentaokrožni svetJužna Avstralijazgornji dom parlamentaokrožni svetTasmanijaspodnji dom parlamentaokrožni svetViktorijazgornji dom parlamentaokrožni svetZahodna Avstralijazgornji dom parlamentaNova Zelandijanekateri lokalni svetiokrožni zdravstveni odboriZdružene države Amerikenekateri mestni svetiKanadaAlbertav preteklosti parlamentManitobav preteklosti parlamentmestni svet Winnipega (do 1958)IslandijaUstavodajna skupščina (enkrat v 2010)Estonijaparlament (enkrat v 1990)Hongkongparlament (enkrat v 1995) Kategorija:Volilni sistemi Kategorija:Volitve