Filí ali filè (, mn. filid) je bil vse do renesanse član elitnega razreda pesnikov na Irskem in kasneje na Škotskem. Ljudje so verjeli, da imajo filiji moč vedeževanja in so zato sposobni predvideti in napovedati pomembne dogodke.
V zgodnji irski družbi, v kateri je bila večina ljudi nepismenih, vključno s poglavarji, podkralji in kralji, je bilo ustno izročilo pomembno sredstvo prenašanja aktualnih novic in zgodovinskih dogodkov. Filiji so kot pesniki in pripovedovalci zgodb upali, da si bodo s pristnostnostjo in zanesljivostjo svojih informacij pridobili profesionalni sloves.
Naziv Beseda 'fili' naj bi izhajala iz protokeltske besede '*widluios', ki pomeni videc ali tisti, ki vidi, kar je potrjeno na galskem napisu iz Larzaca kot 'uidluias', ki je ženski rodilnik ednine. Beseda je izpeljana iz glagola '*widlu-', videti, in je primerljiva z latinsko besedo 'vatis' in starogrško besedo 'ouateis', ki izvira iz galskega jezika. Sodobna beseda 'vati', nepravilno zapisana kot 'ovati', se nanaša na starodavne keltske barde, preroke in filozofe in se še vedno uporablja za sodobni red bardov, ovatov in druidov (novodriudi).
Najvišji redovi Ollam thumb|250px|An ollaimh righ na kronanju Aleksandra III. za kralja Škotske leta 1249
Obstajalo je sedem redov filijev. Najvišji red je bil ollam, ki je zahteval vsaj 12 let trdega duhovnega usposabljanja. Ollami so si morali zapomniti vsaj 250 večjih zgodb in 350 manjših.
Ollamh Érenn (Irska) Ollamh Érenn je bil irski mojster pesnik. Obstajala je hierarhija mojstrov pesnikov: vsak túath (jurisdikcijska enota) je imel svojega (túathskega) ollama in vsaka provinca je imela glavnega ollama, ki je bil nad túathskimi ollami. Ollamh Érenn je bil glavni ollam, višji od vseh drugih.
Ollamh rig Alban (Škotska) V srednjeveški Škotski je bil najvišji fili ollamh rig Alban – mojster pesnik Škotske, ki je bil pomeben član kraljevega dvora. Ob vsaki inavguraciji novega kralja je moral ollamh rig recitirati rodovnik bodočega kralja, da bi potrdil njegovo legitimno pravico do nasledstva.
|thumb|250px|Odtis noge, v rabi ob ustoličenjih kralja, Dunadd
Do gairm rig (dal riata) Starodavna tradicija inavguracijske slovesnosti v Sconu ob reki Tay na Škotskem, vključno z naštevanjem prednikov bodočega kralja, izvira verjetno iz Irske. Slovesnost, ki se je na Irskem imenovala gairm rig - razglasitev kralja, se je na Škotskem imenovala dal riata. Po vikinških napadih na zahodno obalo Škotske v 9. stoletju se je slovesnost preselila na vzhod v regijo Perthshire.
Kenneth MacAlpin Vikinški napadi na severovzhodno obalo Piktije so povzročili vakuum moči in postali priložnost za Kennetha MacAlpina, da postane prvi z dal riato razglašen vodja Piktije. Nov sedež kraljeve oblasti in mesto kronanja je postal Scone ob reki Tay.
Seanchaí Naziv pesnik je zavajajoč, saj so bili filiji tudi seanchaí – zgodovinarji – ki so svetovali poglavarjem in kraljem o političnih zadevah. Voditelji so namreč verjeli, da imajo filiji moč vedeževanja in so zato sposobni predvideti in napovedati pomembne dogodke.
Strah pred satiro Naziv pesnik je zavajajoč tudi zato, ker so imeli filiji izjemno moč in vpliv na kralje in politične voditelje, ki so jih sponzorirali. Za voditelje je bilo pomembno, da so s filiji ravnali spoštljivo in jih bogato nagrajevali, da bi dobili prave informacije o aktualnih dogajanjih. Filiji so imeli možnost prikazati svoje sponzorje na pozitiven ali negativen in način s tem vplivati na njihov ugled.
Če voditelji s filiji niso ravnali z dolžnim spoštovanjem, so slednji v skrajnem primeru tvegali s satiro, nekakšnim izsiljevanjem, ki je vzbudilo posmeh pri sosednjih voditeljih.
Klasifikacija Irsko pripovedništvo Zgodbe, ki so jih pripovedovali filiji, so bile razvrščene v naslednje kategorije: StaroirskoSlovenskotoglauničenjatanaropanje živinetochmarcadvorjenjacathabitkeuathanasiljeimmramapotovanjaaitesmrtifessapojedineforbassaobleganjaechtraepustolovska potovanjaaithedapobegiairgneplenjenja
Irsko pesništvo Bérla na filed Bérla na filed – jezik pesnikov, je bil verjetno ezoterična mešanica latinščine, hebrejščine, angleščina in gelščine.
Zgodovina Elitni učenjaki V najzgodnejših časih je veljalo, da so filiji v svoji osebi združevali funkcije čarovnika, zakonodajalca, sodnika, svetovalca poglavarja in pesnika. Kasneje, a še vedno zelo zgodaj, se zdi, da so se funkcije razdelile: brehoni so se posvetili preučevanju prava in dajanju pravnih odločitev, druidi so si prisvojili nadnaravne funkcije in jim morda dodali še nekatere duhovniške funkcije, filiji pa so bili odtlej predvsem pesniki in filozofi. Zdi se, da je delitev na Irskem obstajala že v času svetega Patrika, ki je bil zaradi svojih pridig v nenehno sporu z druidi. Slednji so takrat očitno veljali za verske voditelje naroda. Za žrtvovanje druidov, ki se je v zgodnjem obdobju krščanstva nedvomno dogajalo v Bretanji in Galiji, na Irskem ni veliko znakov.
Ustno izročilo Filiji so ohranjali ustno izročilo iz obdobja pred pokristjanjevanjem Irske. Izročilo je omogočalo veliko prostora za improvizacijo in osebno izražanje, elementi, ki so veljali za dejstva, pa so skozi generacije ostali nespremenjeni. Pomemben korpus predkrščanske mitske in epske literature je na ta način ostal večinoma nedotaknjen še mnogo stoletij po uvedbi krščanstva. Velik del tega so v tem času zapisali učeni krščanski menihi. Sinergija med bogato starodavno domačo ustno literarno tradicijo in klasično tradicijo je povzročila eksplozijo samostanske literature, ki je vključevala epe o vojnah, ljubezenske zgodbe, naravoslovno poezijo, zgodbe o svetnikih in tako naprej, kar je skupaj ustvarilo največji korpus nelatinske literature v Evropi od antične Grčije.
Zaton Uvedba krščanstva je v irski gelski družbi je povzročila obremenitev virov poglavarjev, saj so morali zagotoviti zemljo in položaje tako za filije kot za škofe. Posledično je bila v 6. stoletju sprejeta odločitev, da se število filijev omeji na določene spoštovane pesniške družine z dolgo tradicijo. Med največjimi od teh družin so bili Ó Dálaighi (O'Daly), od katerih jih je več prejelo naziv 'glavni ollamh poezije vse Irske', in Ó hUiginni (O'Higgins), ki so bili dedni filíji v več kot eni gelski hiši.
Dedni pesniki, ki so bili stalnica dvornega življenja v srednjeveški Irski in so služili kot zabavljači, svetovalci in genealogi, so ohranili prakse in uživali podoben status kot predkrščanski filiji. Od 12. stoletja dalje so imeli na irsko družbo vse večji vpliv anglonormanski elementi. Z upadanjem gelske kulture so se ljudje vse bolj ukvarjali s pisno literaturo in tujerodnimi tradicijami, kot je heraldika. V gelski družbi je glavni fili province ali ollamh ostal enakovreden ard-ríju ali visokemu kralju. Njegov visok družbeni status se je ohranil vse do elizabetinskih časov, ko je bilo angleško plemstvo zgroženo, ker galski poglavarji niso le jedli za isto mizo kot njihovi pesniki, ampak pogosto celo iz iste posode. Tradicionalno literaturo sta sčasoma nadomestili klasična in romantična literatura, ki sta zrasli iz trubadurske tradicije langue d'oc.
Zapuščina Ohranilo se je veliko rokopisov z zgodbami, ki so jih nekoč prenašali filiji. Ta literatura je veliko prispevala k sodobnemu razumevanju druidov, keltske religije in keltskega sveta na sploh.
Poleg vrednosti za zgodovinarje je ta kanon veliko prispeval k sodobni literaturi, začenši s pripovedmi Williama Butlerja Yeatsa in drugih avtorjev, ki so sodelovali pri keltskem preporodu. Kmalu zatem je iz gradiva manj eksplicitno črpal tudi James Joyce. Danes fantazijska literatura in umetnost močno črpata iz teh zgodb. Relativno dobro znani liki so Cúchulainn, Finn McCool in Tuatha Dé Danann.
Prek tradicionalnih glasbenikov, kot je bil Turlough O'Carolan, ki je umrl leta 1738 in ga pogosto hvalijo kot zadnjega barda, in neštetih njegovih manj znanih ali anonimnih kolegov, je glasbena tradicija filijev dosegla sodobna ušesa prek umetnikov, kot so Planxty, The Chieftains in The Dubliners.
Sklici
Viri
Kategorija:Irska kultura Kategorija:Škotska kultura Kategorija:Srednjeveška Irska